Jedro

Tožena stranka roka za dopolnitev vloge ne bi smela obravnavati kot prekluzivni rok, saj zamuda tega roka po mnenju sodišča ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika pod pogojem, da je vloga dopolnjena še pred izdajo akta, s katerim se odloči o vlogi.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 60/2015 z dne 30. 6. 2015 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zadevi, ki se pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani obravnava pod opr. št. R 29/2014. 2. V obrazložitvi sklepa se tožena stranka sklicuje na 67. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in sicer navaja, da je iz razloga, ker prošnja ni bila vložena na predpisanem obrazcu in tožnik ni priložil vseh listin, tožnika pozvala, naj prošnjo v roku 8 dni dopolni tako, da predloži predpisani obrazec in manjkajoče listine. Tožnik bi moral vlogo dopolniti najkasneje 9. februarja 2015, dopolnjeno prošnjo pa je poslal priporočeno na pošto 10. februarja 2015, torej po poteku roka za dopolnitev prošnje, zaradi česar je tožena stranka vlogo zavrgla, ker pomanjkljivosti v določenem roku niso bile odpravljene.

3. Tožnik v tožbi obsežneje pojasnjuje okoliščine, povezane z izbrisom hipoteke na njegovi nepremičnini ter vsebino sklepa Okrajnega sodišča v Idriji z dne 6. 5. 2013. Navaja, da so bile kršene socialne pravice njegovih otrok. Nadalje navaja, da se mu ne zdi moralna odločitev, da je bila njegova prošnja zavržena zaradi enega dneva zamude. Prosi za brezplačno pravno pomoč za popravo te tožbe in smiselno predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. ZUP v 67. členu določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, ampak mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti (prvi odstavek 67. člena ZUP). Nadalje iz drugega odstavka 67. člena ZUP izhaja, da če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Tožena stranka je rok iz prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP, ki ga je določila uradna oseba za dopolnitev vloge, štela kot prekluzivni rok, saj je tožnikovo vlogo ne glede na to, da jo je dopolnil, zavrgla, ker je od uradne osebe postavljeni rok zamudil. Po mnenju sodišča pa tožena stranka tega roka ne bi smela obravnavati kot prekluzivni rok, saj zamuda tega roka po mnenju sodišča ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika pod pogojem, da je vloga dopolnjena še pred izdajo akta, s katerim se odloči o vlogi. V tem primeru, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, je tožnik dopolnjeno prošnjo poslal priporočeno po pošti 10. februarja 2015, izpodbijani sklep pa je bil izdan šele 30. 6. 2015. Sodišče meni, da rok iz prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP ni prekluziven iz razloga, ker ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, saj ga je možno na prošnjo stranke tudi podaljšati. Ker sodišče meni, da je tožena stranka napačno uporabila določilo drugega odstavka 67. člena ZUP, je iz tega razloga sklep odpravilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje toženi stranki. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ugotoviti, ali je tožnik s svojo dopolnitvijo sledil navodilom v pozivu za dopolnitev vloge in glede na ugotovitve v zvezi s tem ponovno odločiti o zadevi. Sodišče je odločilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila pravilno uporabljena pravila postopka. Ker je sodišče sklep odpravilo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, se do ostalih navedb tožnika v tožbi ni opredeljevalo.