Jedro

V konkretnem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati, kar je eden izmed zakonsko predpisanih pogojev, ki morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjeni, skupaj s finančnim in premoženjskim pogojem.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku izrednih pravnih sredstev, in sicer obnove pravdnega postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 3048/2012, zaradi izpraznitve stanovanja in plačila ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

2. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je tožnik dne 7. 4. 2015 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je dopolnil 9. 6. 2016, skupaj s prilogami (prepis zvočnega posnetka glavne obravnave Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 3048/2012 z dne 31. 1. 2014, delno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 3048/2012 z dne 28. 6. 2014, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2994/2014 z dne 21. 1. 2015, tožbo in predlog tožnika za obnovo postopka z dne 6. 3. 2015, izjavo A.A. z dne 25. 5. 2016, izjavo B. d.o.o., z dne 22. 5. 2016). Sama tožena stranka pa je uradoma na podlagi 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pridobila podatke iz Centralnega registra prebivalstva RS (v nadaljevanju CRP) in pravdnega vpisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani, in sicer glede zadeve, ki se vodi pod opravilno številko II P 3048/2012 ter podatke kazenskega vpisnika Okrajnega sodišča v Kranju v zadevi, ki se vodi pod opravilno št. I K 45747/2014. 3. Ker tožnik želi dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo pravnomočno končanega pravdnega postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 3048/2012 s sodbo II P 3048/2012 z dne 28. 6. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2994/2014 z dne 21. 1. 2015 iz obnovitvenih razlogov po 1., 5., 6., 7. in 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), se tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve ob povzemanju normativne vsebine navedenih zakonskih določb konkretno s svojimi razlogi opredeljuje do tožnikovih navedb, ki zadevajo posamezne obnovitvene razloge po določilih 1., 5., 6., 7. in 10. točke 394. člena ZPP. Pri tem dodatno pojasnjuje, da zgolj nestrinjanje s končno odločitvijo prosilcu še ne daje upravičenosti, da iz razlogov, ki so bili že spoznani kot neutemeljeni, vlaga pravna sredstva, v konkretnem primeru obnovo postopka.

4. Tožena stranka pojasnjuje, da se pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, skladno z določili 24. člena ZBPP, saj se BPP odobri na način in pod pogoji ter v skladu z merili, ki jih določa ZBPP z določili 11. do 24. člena ZBPP. Tožena stranka po povedanem ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati, ki je eden izmed zakonsko predpisanih pogojev, ki morajo biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjeni, skupaj s finančnim in premoženjskim pogojem, zaradi česar je zavrnila tožnikovo prošnjo skladno z 2. točko 2. odstavka 37. člena ZBPP, ne da bi še dodatno ugotavljala materialni položaj tožnika, glede na dejstvo, da ni izpolnjen objektivni pogoj za presojo dodelitve BPP.

5. Tožnik v svoji skupni tožbi, ki jo je uperil hkrati tako zoper uvodoma navedeno izpodbijano odločbo št. Bpp 1553/2016 z dne 13. 7. 2016, kakor tudi zoper odločbo tožene stranke št. Bpp 1513/2016 z dne 14. 6. 2016, sodišču predlaga, da naj ju skupno obravnava in skupaj odloči o tožbah, češ da je odločba št. Bpp 1513/2016 neposreden dokaz v postopku zoper odločbo št. Bpp 1553/2016, kar bi terjalo dvakratno vlaganje tožbenih prilog, ki je za tožnika prekomerno že iz finančnih razlogov. Toženi stranki očita, da je njena obrazložitev nezakonita. Očita ji tudi kršitev ustavnih pravic iz 2., 14., 22., 23., 25. in 29. člena Ustave. tožnik pojasnjuje, da je predlagal obnovo postopka, češ da je navedena sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani temeljila na kriminalnih dejanjih sodnika C.C. in krivi izpovedbi tožnice v navedeni pravdni zadevi Y., ker naj bi sodnik na str. 22 navedene sodbe protipravno ugotovil obstoj dolga v višini 250,00 EUR in zato izdal krivo sodbo na izselitev, čeprav naj bi bilo dokazano, da so bile plačne vse najemnine, sodnik pa je bil v postopku opozorjen na 288. člen KZ-1, po katerem je pristransko sojenje kaznivo dejanje. Tožnik izpostavlja, da naj bi sodnik pri vodenju navedenega pravdnega postopka zavestno izpustil plačilo po položnici dne 29. 11. 2011, upošteval pa je le plačilo po banki v višini 500,00 EUR ter s tem zavestno nepravilno ugotovil dolg, in sicer na način in v obsegu, ki se očita v obtožnem predlogu (z dne 9. 3. 2015 št. I K 45747/2014, ki ga tožnik v dokazne namene prilaga tožbi). Tožnik ob sklicevanju na izpostavljene odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) izrecno nasprotuje stališčem in navedbam v obrazložitvi izpodbijane odločbe pod točko 11, ki jih označuje kot zmotne. Toženi stranki očita, da ni pojasnila, kakšne naj bi bile izjave, ki ne bi vplivale na izid postopka, zato meni, da tožena stranka ni vsebinsko odločila o zadevi in je s tem kršila pravico tožnika do vsebinske obravnave pravnega sredstva, ki izhaja iz sodbe ESČP v zadevi Hansen proti Norveški, št. 15319/09. Prav tako nasprotuje stališčem in navedbam tožene stranke pod točko 12 obrazložitve, češ da imenovani sodnik C.C. ni samo izkrivljal pravo in oprl sodbo na dejstva, ki ne obstajajo, ampak je tožniku celo namerno škodoval, s tem, ko je citiral sodno prakso, ki ne obstaja. Tožnik izrecno nasprotuje tudi navedbam in stališče tožene stranke pod točko 13. in 14. obrazložitve izpodbijane odločbe, češ da tovrstna vloga naj ne bi bila preuranjena in da naj bi v navedenem pravdnem postopku celo dva sodnika delovala kriminalno, kar je za tožnika v nasprotju z načeli pravne države po 2. členu Ustave. V nadaljevanju tožbe tožnik navaja razloge za svoje stališče o neskladju določil ZBPP z Ustavo, predvsem z vidika 25. člena Ustave, po katerem mora zakon zagotoviti učinkovito pravno sredstvo, kar pa naj ne bi bilo mogoče, če se zakonsko določeni rok za vložitev pravnih sredstev izteče, še preden se odloči o vlogi prosilca za BPP v zvezi s pravnim sredstvom. Zato bi po mnenju tožnika moral zakon določati, da se avtomatično prekine tek rokov oziroma štetje rokov za vložitev pravnih sredstev, v kolikor se vloži vloga za dodelitev BPP, češ da bi bila v nasprotnem primeru izničena ustavna pravica iz 25. člena Ustave. Sodišču smiselno predlaga, da naj odločbo tožene stranke št. Bpp 1513/2016 z dne 14. 6. 2016 odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

6. Tožena stranka je v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišču predložila predmetne upravne spise, odgovora na tožbo pa ni vložila.

K točki 1:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da tožnikovemu predlogu za skupno obravnavo oziroma združitev dveh postopkov po tožbah tožnika zoper odločbi tožene stranke, št. Bpp 1553/2016 z dne 13. 7. 2016 in Bpp 1513/2016 z dne 14. 6. 2016, ni sledilo. Čeprav gre za vsebinsko povezana postopka, ne gre za isti predmet odločanja, kar bi zaradi načela ekonomičnosti narekovalo združitev postopkov v skupno obravnavanje in odločanje (42. člen ZUS-1).

9. Predmet sodne presoje v obravnavanem primeru je uvodoma navedena odločba tožene stranke št. Bpp 1513/2016 z dne 14. 6. 2016, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku izrednih pravnih sredstev, in sicer obnove pravdnega postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 3048/2012, zaradi izpraznitve stanovanja in plačila ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, ker je presodila, da v konkretnem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati, ki je eden izmed zakonsko predpisanih pogojev, ki morajo biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjeni, skupaj s finančnim in premoženjskim pogojem, zaradi česar je zavrnila tožnikovo prošnjo skladno z 2. točko 2. odstavka 37. člena ZBPP, ne da bi še dodatno ugotavljala materialni položaj tožnika, glede na dejstvo, da ni izpolnjen objektivni pogoj za presojo dodelitve BPP.

10. V obravnavanem spornem primeru se torej sodišče v celoti strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, kot je predhodno povzeta, s katerimi podrobno utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči iz 1. odstavka 24. člena ZBPP. Ta določa, da je treba pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) kot pogoje upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik v tožbi zgolj posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, kar utemeljuje z razlogi, s katerimi je nasprotoval sprejetim odločitvam sodišč prve in druge stopnje v navedenem pravnomočno zaključenem pravdnem postopku. Po povedanem sodišče nima pomislekov v pravilnost in zakonitost uvodoma navedene izpodbijane odločbe, se v celoti sklicuje na razloge, ki jih je skladno s podatki v predloženem upravnem spisu pravilno in celovito v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla že tožena stranka (2. odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče le še dodaja:

11. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno poudarila, da slabo finančno stanje prosilca, tudi v kolikor je sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve BPP, ampak mora prosilec v skladu z določbami ZBPP za odobritev BPP kumulativno izpolnjevati tako finančne kot tudi objektivne pogoje. Da se BPP ne dodeli že zgolj ob upoštevanju prosilčevega šibkega finančnega položaja, izhaja namreč iz določila 1. odstavka 24. člena ZBPP, po katerem se mora pri presoji za dodelitev upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve zanj ali njegovo družino življenjskega pomena. Glede na navedeno je brez podlage v citiranem materialnem predpisu (1. odstavek 24. člena ZBPP) tožnikovo pričakovanje, da mu bo na podlagi vložene prošnje za BPP le-ta avtomatično dodeljena.

12. Po presoji sodišča je neutemeljeno tudi stališče tožnika glede zatrjevane ustavne neskladnosti veljavne zakonske ureditve ZBPP, češ da krši njegovo pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) oziroma do obrambe (29. člen Ustave) in tudi do sodnega varstva (23. člen Ustave), kakor tudi načelo pravne države (2. člen Ustave). Z določbo 1. odstavka 1. člena ZBPP je namreč povsem jasno opredeljen namen in cilj zakonodajalca, ki ju je zasledoval s sprejemom tega zakona, in sicer je namen ZBPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Navedeni zakon torej omogoča uresničitev pravice do sodnega varstva osebam, ki tega cilja zaradi svojega slabega finančnega položaja sicer ne bi mogle doseči, vendar pa navedeno zakonsko pravico po določilih ZBPP prosilci lahko uresničijo le ob hkratnem kumulativnem izpolnjevanju vseh zakonsko predpisanih premoženjskih ter finančnih kot tudi objektivnih pogojev, ki izhajajo iz citiranih določil 24. člena ZBPP. Tožena stranka pa je natančno pojasnila v obrazložitvi izpodbijane odločbe svoje razloge, zakaj šteje, da tožnik nima izgledov za uspeh, zato sodišče ne more slediti tožbeni navedbi, da odločitev ni pravilna, saj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot rečeno, ne zadostuje samo po sebi že zgolj izpolnjevanje finančnega pogoja, to je, da prosilec nima dovolj sredstev za plačilo storitev odvetnika, kar med strankama v konkretnem primeru ni bilo sporno, pač pa morajo biti hkrati izpolnjeni vsi predpisani zakonski pogoji, med katerimi je določen tudi vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP glede izgleda za uspeh, kot je pravilno pojasnila že tožena stranka v svoji obrazložitvi.

13. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Dodatno sodišče glede predlagane oprostitve plačila sodnih taks le še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.

K točki 2:

14. Po določilu 4. odstavka 25. člena ZUS-1, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.