Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V odločbi o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.

Za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice izpodbijane odločitve izkazane.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Ptuj, št. 351-45/2006-48(04061)z dne 21. 4. 2010. Z navedeno odločbo, izdano v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, št. U 244/2007 z dne 15. 4. 2009, je prvostopenjski upravni organ zavrnil zahtevo revidentov za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo opornega zidu ob obstoječi stanovanjski hiši na tam navedenih zemljiščih. Tožena stranka je z odločbo, št. 35108-334/2006-17MŠ z dne 14. 7. 2010, zavrnila pritožbo revidentov zoper izpodbijani prvostopenjski akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. V tej odločbi pa pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011. 7. Revidenta z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje, uveljavljata dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr. X Ips 684/2007, X Ips 149/2009, X Ips 290/2009, X Ips 249/2010, X Ips 386/2010, X Ips 49/2011, X Ips 176/2011) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.

9. Revidenta sta kot pomembno pravno vprašanje izpostavila vprašanje: „ali lahko upravni organ sam oceni stvari, za katere bi potreboval strokovno znanje, pri čemer gre pri tej oceni za odločilno okoliščino, ali pa mora v takem primeru ugoditi predlogu stranke za postavitev izvedenca“. Navajata še, da je upravni organ sam presodil, kakšna je bila oblikovanost terena pred gradnjo opornega zidu in pri tem le selektivno upošteval izvedenska mnenja.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča, vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, ker je iz 189. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) razvidno, kdaj je potrebno dokazovanje z izvedencem, o tem ali bo izvedeno dokazovanje z izvedencem, pa odloča organ.

11. ZUP v prvem odstavku 189. člena določa, da se dokaz z izvedencem opravi le, če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga. Izpodbijana sodba od te zakonske določbe ne odstopa.

12. Že sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi revidentoma pojasnilo, da v tej zadevi izvedba dokaza z izvedencem ni bila potrebna. Upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, je namreč oblikovanost terena pred izvedbo spornega zidu ugotovil na podlagi (primerjave) projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za oporni zid iz decembra 2005 in lokacijske dokumentacije za gradnjo stanovanjske hiše iz septembra 1998, v kateri gradnja opornega zidu ni bila predvidena, in na podlagi katere je bila stanovanjska hiša brez opornega zidu tudi zgrajena. Prav takšno listinsko dokumentacijo upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, pregleduje vsak dan. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje tudi lokacijsko dokumentacijo, je namreč obvezna priloga vsake vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, kot to določa drugi odstavek 54. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Enako zahtevo, glede prilog, ki jih mora investitor priložiti vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, pa je vsebovala tudi določba 36. člena pred tem veljavnega Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO).

13. Ker izpostavljeno vprašanje v tem postopku ni pomembno pravno vprašanje za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ta pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

14. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

15. Revidenta sta navedla, da bosta morala oporni zid porušiti in bo to pomenilo nevarnost za stabilnost stanovanjske hiše in nevarnost njene rušitve. To pa predstavlja poseg v njuno lastninsko pravico na stanovanjski hiši, ki je zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja.

16. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, bi morala revidenta svoje navedbe tudi izkazati. Revidenta tega nista storila. Svojih navedb namreč nista z ničemer izkazala. Zato revizija po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

17. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanja nobenega izmed zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

18. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidenta sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).