Jedro

Vsak slab zgled in neprimerno obnašanje še ne pomenita nujno ogrožanja otrok. Država poseže v družinsko življenje šele, če so ogroženi mladoletni otroci.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep o izdaji začasne odredbe z dne 22. 11. 2022 ugodi, ta sklep se razveljavi in se predlog predlagateljice zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 22. 11. 2021 na predlog predlagateljice takoj (ex parte) izdalo začasno odredbo, s katero je začasno spremenilo režim stikov med mld. hčerama udeležencev tega postopka, 10 letno A. in 6 letno B., ter njunim očetom, in sicer tako, da hčerki pri očetu ne bi več prespali (kar je vsak drugi vikend in med počitnicami). Stiki so bili sicer dogovorjeni s sodno poravnavo 22. 1. 2021. Kot razlog je sodišče prve stopnje navedlo očetovo prekomerno uživanje alkohola. Očetov ugovor zoper začasno odredbo je z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Zoper ta sklep se oče (nasprotni udeleženec) pritožuje s predlogom za njegovo razveljavitev, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Meni, da je odločitev v škodo otrok. Opozarja, da zaradi vsakega stika sedaj prepelje 30 km, prav tako se vsakodnevno vozi službeno, kar je kontraindicirano uživanju alkohola. Začasni odredbi očita nesorazmernost, povsem normalno lahko hčerki pri njem prespita. česar si obe tudi želita. Prav tako si sedaj ne more z njima organizirati počitnic. Meni, da je treba partnerski odnos, ki ga še ni razrešil, povsem ločiti od starševskega. Sodišču očita, da je nekritično sledilo predlagateljici, sam pa ne more dokazati negativnega. Nobenega dokaza ni, da bi prekomerno užival alkohol, kaj šele, da bi hčerki ogrožal. Očita, da je že 4 mesece žrtev navedene prepovedi, kar vidi kot kršitev konvencijskih pravic.

3. Na pritožbo je mati (predlagateljica) odgovorila, se zavzela za njeno zavrnitev ter tudi sama opredelila pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, lahko po določbi 161. čl. Družinskega zakonika (DZ) izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ).

6. Pritožbeno sodišče, drugače kot sodišče prve stopnje, na podlagi ugotovljenih okoliščin ocenjuje, da ogroženost otrok ni verjetno izkazana.

7. Sodišče prve stopnje je, kot že omenjeno, začasno odredbo z ukinitvijo nočnih stikov izdalo ex parte, to pomeni samo na podlagi enostranskih, predlagateljičinih (materinih) informacij. V ugovornem postopku, ki je nasprotnemu udeležencu omogočil izjavljanje in dokazovanje, je sodišče prve stopnje zgolj pridobilo poročilo oz. mnenje pristojnega Centra za socialno delo (CSD), na katerega se je oprlo pri izpodbijani odločitvi, in sicer v povezavi s kopijami SMS sporočil nasprotnega udeleženca predlagateljici. Ne eno ne drugo in ne oboje skupaj pa ne nudi dovolj podlage za zaključek o verjetni ogroženosti obeh deklic, konkretno zaradi očetove zlorabe alkohola. O slednjem namreč za zdaj ni nobenih konkretnih podatkov. SMS sporočila nasprotnega udeleženca predlagateljici, nekdanji partnerici, so zasebne, intimne narave in naj so videti še tako „eksplicitna“, uživanja alkohola seveda ne morejo dokazovati, zlasti pa ne količine zaužitega alkohola in siceršnjega ravnanja oz. obnašanja nasprotnega udeleženca, konkretno do svojih dveh mladoletnih hčera. Sodišče prve stopnje napačen pomen in težo daje izjavi mld. A. (pri CSD), da je oče, kadar pije alkohol, „siten, malo bolj strog in prej se krega“. Taka izjava ne potrjuje nobenega konkretnega ogrožujočega ravnanja očeta do deklic.

8. Nekaj je verjetno, če več okoliščin govori o resničnosti tega, kot pa obratno. V obravnavanem primeru vprašanje verjetnosti niti ni usmerjeno v očetovo uživanje alkohola, pač pa v ogrožanje otrok. Drži, da je uživanje alkohola pogosto povezano z nezaželenim, neprimernim, tudi ogrožujočim ravnanjem. Sploh ni nobenega dvoma, da je uživanje alkohola praviloma škodljivo, v psihofizičnem in socialnem smislu ter da gre za slabe, neustrezne vedenjske vzorce, kadar je mladoletni otrok priča uživanju alkohola roditelja, še posebej prekomernega. Vendar pa vsak slab zgled in neprimerno obnašanje še ne pomenita nujno ogrožanja otrok. Na drugi strani so tudi nesporni indici (okoliščine), da je predlagatelj veliko z avtomobilom na cesti (tudi zaradi izvajanja stikov), da ni imel nobene nesreče ali prekrška zaradi vožnje pod vplivom alkohola, in da ima službo, v kateri velja ničelna toleranca. Država poseže v družinsko življenje šele, če so mladoletni otroci ogroženi. Slednje mora biti vendarle verjetno izkazano, česar pa v konkretnem primeru na podlagi do sedaj podanih trditev in dokazov ni mogoče zaključiti.

9. Pristojni CSD je sprva materin predlog podprl, vendar poudaril, da razpolaga le z enostranskimi (materinimi) informacijami. Oprl se je tudi na že omenjeno izjavo mld. A., ob siceršnjih ugotovitvah, da sta deklici na očeta zelo navezani in da ne bi radi opustili takih stikov, da pri njem tudi prespita. Po vzpostavitvi stika tudi z očetom pa CSD ne podpira več niti glavnega materinega predloga, ki je usmerjen v zdravljenje odvisnosti nasprotnega udeleženca (in ponovne določitve preživnine?), in sicer iz razloga, ker nasprotni udeleženec odvisnost zanika, zdravljenje odvisnosti pa je lahko učinkovito le, če oseba prepozna težavo in je motivirana. Na zadnjem razgovoru na CSD je tudi predlagateljica sama navedla, da naj bi hčeri povedali, da se oče z njima sedaj več ukvarja, bolj trudi in da ni nič pil. Ogroženost mld. hčera predlagateljev s strani njunega očeta tako ni verjetno izkazana in ni ovire, da bi se stiki izvajali tako, kot so se pred izdano začasno odredbo. Ob tem gre pričakovati, da se udeleženca zavedata resnosti očitkov in nevarnosti zlorabe alkohola ter potencialne ogroženosti, do katere lahko ob tem pride, če se ti očitki potrdijo.

10. Pritožbi nasprotnega udeleženca je bilo zato treba ugoditi in sklep spremeniti tako, da se njegovemu ugovoru ugodi ter sklep o začasni odredbi razveljavi in predlagateljičin predlog zavrne (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zv. s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v skladu s 1. odst. 151. čl. ZPP (v zv. s 42. čl. ZNP-1).