Jedro

Prosilec je v času od vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dolžan organu v roku osmih dni sporočiti spremembe relevantnih podatkov, ki vplivajo na odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 22. 10. 2010 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da prosi za BPP v postopku zaradi plačila odškodnine zaradi škode z dne 15. 2. 2009. V obrazcu „Prošnja za dodelitev BPP“ je navedel, da je prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi odločbe Centra za socialno delo Ruše, da ni lastnik nobenih nepremičnin, premičnin, vrednostnih papirjev in tudi, da ni zaposlen. Vendar pa je Organ za BPP s poizvedbami, ki jih je opravil po uradni dolžnosti, ugotovil, da je prosilec od 6. 11. 2010 dalje za poln delovni čas zaposlen v podjetju A. d.o.o. Prosilec je torej navajal v obrazcu za družinske člane neresnične podatke, ko ni navedel, da je zaposlen. Zato je Organ za BPP, skladno z določilom petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08) zavrnil predmetno prošnjo za dodelitev BPP, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.

Tožnik je, v nasprotju s pravnim poukom v izpodbijani odločbi (po katerem je možno vložiti tožbo v upravnem sporu), zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo pri Organu za BPP, ki pa jo je kot tožbo v upravnem sporu in skupaj s spisi zadeve poslal v obravnavo tukajšnjemu sodišču. Posebnega odgovora na navedeno tožbo ni podal. Iz (laično napisane) tožbe izhaja, da se je tožnik sicer res zaposlil pri podjetju A. d.o.o., vendar ima pogodbo le za en mesec dela v tujini kot monter. Od 18. 11. 2010 je zaradi pomanjkanja dela v Nemčiji doma. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je organ za BPP zakonito zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Navedba oz. ugotovitev organa, da je tožnik glede zaposlitve že v vlogi sami navedel neresnične podatke, po podatkih spisa sicer ni povsem točna, je pa res, da mu tožnik v času reševanja vloge (po njeni vložitvi) ni sporočil relevantnih sprememb podatkov glede svoje zaposlitve.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 20. členu ZBPP med drugim določeno, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek). Po 41. členu ZBPP mora upravičenec pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Pristojno strokovno službo za BPP pa mora upravičenec v času od odobritve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oz. o vseh spremembah, ki vplivajo ali bo lahko vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Upravičenec mora spremembe iz prejšnjega odstavka sporočiti najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je zanje izvedel. Citirane določbe 20. in 41. člena ZBPP je treba po presoji sodišča obravnavati v kontekstu. Prosilec za BPP mora že v prošnji za BPP navajati resnične podatke. Kolikor pa nastopijo kakršnekoli spremembe relevantnih podatkov po vložitvi prošnje (v času ko vloga še ni rešena), mora prosilec to takoj oz. najkasneje v osmih dneh sporočiti organu za BPP. Čeprav se določbe 41. člena ZBPP (glede dolžnosti sporočanja sprememb) dobesedno sicer nanašajo na stanje po odobritvi BPP, pa jih je treba smiselno uporabiti tudi v primeru, če pride do sprememb, ki bi lahko vplivale na odobritev ali obseg BPP, že med samim postopkom odobritve BPP, torej še pred izdajo odločbe o odobritvi ali neodobritvi BPP.

Kot je razvidno iz spisa zadeve, je tožnik v obravnavani zadevi prošnjo za BPP vložil dne 22. 10. 2010 in v njej navedel, da je brezposelna oseba. Kot izhaja iz upravnih spisov zadeve, je bila ta navedba takrat (torej na dan vložitve vloge) korektna oz. pravilna, zato je ugotovitev organa za BPP v zvezi s tem netočna. Vendar pa se je tožnik potem, še preden je organ za BPP odločil o njegovi vlogi, zaposlil in sicer dne 6. 11. 2010. Tega dejstva pa tožnik organu za BPP ni sporočil niti v roku 8 dni (po tretjem odstavku 41. člena ZBPP), niti kasneje, vse do izdaje izpodbijane odločbe, ampak je to dejstvo organ za BPP ugotovil sam ob preverjanju v vlogi zapisanih podatkov. S tem pa je tožnik, kot izhaja iz doslej navedenega, opustil svojo dolžnost obveščanja Organa za BPP o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na njegovo pravico do BPP.

Upoštevaje navedeno, je torej neutemeljen tožbeni ugovor, da se je sicer res zaposlil pri podjetju A. d.o.o., vendar ima pogodbo le za 1 mesec dela v tujini kot monter, za kasneje pa dela nima zagotovljenega. Ta ugovor ne more vplivati na njegovo dolžnost do sprotnega obveščanja organa za BPP o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na njegovo upravičenje do BPP oz. na obseg le-te. Tožnik bi torej moral organ za BPP obvestiti, da se je zaposlil in o okoliščinah svoje zaposlitve, organ za BPP pa bi bil potem dolžan te okoliščine upoštevati v skladu z določbami ZBPP. Ker tega ni storil, je dejansko prišlo do kršitve določb 20. v povezavi z 41. členom ZBPP oz. so podani pogoji za postopanje Organa za BPP po 20. členu ZBPP.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.