Jedro

Pritožnik ni več solastnik nepremičnin, ki se delijo v tem postopku, zato postopek na njegov pravni položaj nima več nobenega vpliva.

V posameznem sodnem postopku ne more biti udeležen vsakdo, pač pa le subjekti, na katerih pravice in obveznosti se postopek nanaša. Če se ne, za udeležbo v postopku nimajo pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. V postopku za delitev udeležencem postopka solastnih nepremičnin ID znak: parcela 0000 297/2, parcela 0000 2971/1, parcela 0000 296/2 in parcela 0000 296/1 je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da prvi nasprotni udeleženec A. A. ni več solastnik navedenih nepremičnin, sklenilo, da prvi nasprotni udeleženec nima več statusa udeleženca postopka (točka I izpodbijanega sklepa) ter pozvalo predlagateljico, naj predlog za delitev nepremičnin dopolni na način, da bo kot formalne udeležence postopka navedla vse ažurne solastnike nepremičnin, ki se delijo v postopku.

2. Laično pritožbo je vložil A. A. Navaja, da se pritožuje zoper sklep v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter tudi zato, ker mu nepravdno sodišče krši z Ustavo, mednarodnimi konvencijami in evropskim pravom zagotovljene človekove pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS, do sodnega varstva po 23. členu URS pred pravdnim sodiščem v pravdni zadevi II P 723/2019, do pravnega sredstva po 25. členu URS, ker bi moralo sodišče prekiniti nepravdni postopek in počakati na dokončno odločbo pravdnega sodišča ter na izid kazenskega pregona zoper hudodelsko združbo, ki je napadla svobodno izjavljeno poslednjo voljo zapustnice B. A. v oporoki 2. 5. 1996. Obrazložitev pritožbe nadaljuje z zapisi o hudodelski združbi, ki da izvršuje protiustavna, prepovedana, kazniva, škodljiva, materialno neobstoječa dejanja in pravno neobstoječa dejanja s tem, da manipulira in goljufa z nekim ničnim listom z dne 29. 10. 1998. Opisuje, zakaj naj bi B. A. naredila ta list, da to ni pravni akt, ni pravna sprememba, ni pravno dejstvo, ni oporoka in bi ga morala prva zapuščinska sodnica zavreči takoj ob predložitvi na sodišču na obravnavi v zadevi II D 423/2023. Namesto tega je sodnica napotila sovražna sodediča na pot pravde, ki pa je nista sprožila, zato bi morala sodnica sklep o dedovanju sprejeti na podlagi oporoke z dne 2. 5. 1996. Ker ga ni, je izvršila opustitveno kaznivo dejanje v okviru hudodelske združbe, katere člani naj bi bili po navedbi pritožbe tudi drugi sodniki, češ da niso pravilno sodili. V obravnavani zadevi ad hoc zahteva odškodnino v višini 1.900.000,00 EUR zaradi vsajanja v njegovo integriteto in integriteto njegove lastnine po oporoki z dne 2. 5. 1996. Predlaga, da sodišče razveljavi izpodbijani sklep in potrdi celotno veljavnost celotne oporoke z dne 2. 5. 1996, predlog predlagateljice pa zavrže „kot nepravo“.

3. Udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča, na kateri temelji izpodbijana odločitev, da ni več solastnik nepremičnin, ki se delijo v tem postopku, pritožnik ne izpodbija.1 V postopku za delitev nepremičnin se ne odloča o veljavnosti pravnih poslov, dedovanju, pravilnosti zemljiškoknjižnega stanja, kaznivih dejanjih in odškodnini; namenjen je ukinitvi solastninske skupnosti na način, da vsak solastnik pridobi solastniškemu deležu primeren del nepremičnin v izključno last ali pa ustrezno denarno vrednost solastniškega deleža. Ker pritožnik ni več solastnik nepremičnin, ki se delijo v tem postopku, postopek na njegov pravni položaj nima več nobenega vpliva. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da v nepravdnem postopku za delitev solastnih nepremičnin smiselna uporaba določb 190. člena ZPP ni mogoča. 6. V posameznem sodnem postopku ne more biti udeležen vsakdo, pač pa le subjekti, na katerih pravice in obveznosti se postopek nanaša. Če se ne, za udeležbo v postopku nimajo pravnega interesa, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje in sprejelo pravilen sklep, da A. A. nima več statusa udeleženca tega postopka.

7. Povzete pritožbene navedbe se na vsebino izpodbijanega sklepa sploh ne nanašajo, zato višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP2). Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo še z vidika uradoma upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Ugotavlja, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje sklep materialnopravno pravilen in tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve ni. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Izreka o stroških pritožbenega postopka ni, ker ti niso bili določno priglašeni (163. člen ZPP).

1 Višje sodišče se je z vpogledom v zemljiško knjigo tudi samo prepričalo o trenutnem zemljiškoknjižnem stanju. 2 ZPP se uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).