Jedro

Presoja pravilnosti odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata prvo in drugo tožena stranka tožeči plačati 4.930,17 EUR odškodnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in prvo ter drugo toženo stranko obsodilo še na plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v višini 2.540,80 EUR, tožnika pa na plačilo 59,22 EUR prvo toženi stranki in 37,74 EUR drugo toženi stranki.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbam tožeče stranke in toženih strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo še zahtevek za plačilo materialne škode v višini 39,64 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 5. 2003. Spremenilo je tudi stroškovno odločitev. V ostalem delu je pritožbe zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščema prve in druge stopnje, saj meni, da so razlogi sodb glede duševnih bolečin zaradi skaženosti v nasprotju z dokazi. Iz razloga zmotne uporabe materialnega prava izpodbija odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Poudarja, da je prisojena odškodnina prenizka in ob tem skoraj dobesedno prepiše svoje pritožbene razloge, ki se nanašajo na trajanje in intenzivnost bolečin in neugodnosti med zdravljenjem, na intenzivnost in trajanje strahu ter na duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti. Meni, da bi mu morali sodišči prisoditi celotno vtoževano odškodnino iz teh naslovov in se ob tem sklicuje na zadevi II Ips 343/93 in II Ips 287/99. Meni tudi, da sodišči nista upoštevali dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo že leta 1999 in toženka tožniku še ni izplačala celotne odškodnine. Predlaga, naj sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša tudi stroške.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in prvo ter drugo toženi stranki, ki nanjo nista odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijski očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je neutemeljen. Zatrjevane protispisnosti ni, saj sodišče dokazom ni pripisalo drugačne vsebine in so ugotovitve sodišč prve in druge stopnje skladne z izvedenskim mnenjem, tožnikovo izpovedbo in neposredno zaznavo sodišča na glavni obravnavi.

7. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da je tožnik 4. 10. 1999 utrpel zvin levega kolena in raztrganino sprednje križne vezi. Višina odmerjene odškodnine temelji na dejstvih, ki izhajajo iz zaslišanja tožnika, izvedenskega mnenja dr. M. K. njegovega zaslišanja, medicinske dokumentacije ter neposrednega zaznavanja sodišča na glavni obravnavi. Revizijskega poskusa prikazati večji obseg škode, kot je ugotovljeno v sodbah obeh sodišč, revizijsko sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni obravnavalo.

8. Revizijsko sodišče je prisojeno odškodnino v obravnavani zadevi primerjalo s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih in ugotovilo, da primerjava potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo(1). Zato ne gre za zatrjevani odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča. Zadevi, na kateri se sklicuje tožnik, nista primerni, saj je šlo pri obeh za drugačni in hujši poškodbi, in sicer pri II Ips 343/93 za močno distenzijo križnih vezi, stranskih vezi, sklepne kapsule in narastišča meniskusa, pri II Ips 287/99 pa za delno pretrganje notranje stranske in sprednje križne vezi desnega kolena. Neutemeljen je tudi očitek, da je obseg škode večji zaradi zamude tožene stranke. Zamuda tožene stranke je lahko podlaga za plačilo zamudnih obresti, ne pa samostojen razlog za višjo odškodnino. Višina odmerjene odškodnine je materialnopravno pravilna.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerljive so zlasti zadeve II Ips 56/2007, II Ips 949/2006, II Ips 625/2007, II Ips 777/2009 in II Ips 36/2002.