Jedro

Da naj bi se bila nasprotna udeleženka ne ravnala po pouku, ki ji je bil dan, je sodišče prve stopnje presojalo po določbah, ki jim je pripisalo povsem drugo vsebino, kot pa jo v resnici imajo. Zato je ostalo zapostavljeno bistveno vprašanje, ali so bile nasprotni udeleženki v postopku izdaje zadevnega italijanskega naloga dejansko zagotovljene možnosti za kontradiktorno sodno varstvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končni sklep.

Obrazložitev

Predmet pritožbenega izpodbijanja

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 12. 8. 2009, ob uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Bruseljska uredba), v Republiki Sloveniji razglasilo za izvršljivo sodbo (plačilni nalog) Sodišča v Vicenzi, Ločenega oddelka v Schiu, št. 894/08 z dne 25. 7. 2008, v skladu s katero mora nasprotna udeleženka predlagateljici plačati 53.101,61 EUR z obrestmi. Zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti navedene odločbe je nasprotna udeleženka vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 2. 12. 2009. 2. Nasprotna udeleženka zoper sklep o zavrnitvi njenega ugovora vlaga pritožbo, s predlogom, da se ta sklep razveljavi, navedeni italijanski sodbi pa odreče priznanje.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

Relevantne določbe Bruseljske Uredbe

5. Sodna odločba, izdana in izvršljiva v eni državi članici, se v drugi državi članici izvrši, ko je v njej na zahtevo zainteresirane stranke razglašena za izvršljivo (prvi odstavek 38. člena Bruseljske uredbe). Čeprav sodišče prve stopnje o tem vprašanju upravičeno ni dvomilo, je primerno posebej poudariti, da se italijanski plačilni nalog, decreto ingiuntivo, urejen v 633.–656. členu italijanskega Civilnega procesnega zakonika (Codice di procedura civile, v nadaljevanju CPC), za kakršnega gre tudi v tej zadevi, nedvomno uvršča med sodne odločbe, ki se priznajo in izvršijo v skladu s III. poglavjem Bruseljske uredbe.(1)

6. Razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe je sicer dopustno zavrniti iz omejenih razlogov, navedenih v 34. členu Bruseljske uredbe, med drugim: 1. če bi bilo priznanje tuje odločbe v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje,(2) ali 2. če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost. Preizkus

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil v zadevnem plačilnem nalogu tožnici dan takle pouk: „Prizivnemu podjetju je dan rok 50 (petdeset) dni po vročanju te odločbe da predloži opozicijo pri tem Sodišču, po 645. členu z.c.p., z opozorilom če ne bo izvršeno plačilo ali ne bo predložena opozicija notesr zgoraj omenjenega roka, se bo nadaljevalo s prisilno izvršitvijo.“ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotna udeleženka sicer predložila dokaz o oddaji pošiljke (spisna priloga B 2), vendar pa je menilo, da naj bi bila po določbah 645. člena CPC morala ugovor „preko sodnega vročevalca vročiti neposredno nasprotni stranki, v dveh izvodih, sodni vročevalec pa [bi] mora [l] o tem obvestiti sodišče, vpisničar pa vloženi odgovor zabeleži [ti] oz. zaznam[ovati] na izvirniku sodbe“ (s čimer je sprejelo predlagateljičino tezo iz njenega odgovora z dne 23. 9. 2009 na ugovor nasprotne udeleženke). Ker nasprotna udeleženka ni tako ravnala, naj bi bila ravnala v nasprotju s pravili ugovornega postopka, ugovora, ki ga je bila vložila, pa naj bi italijansko sodišče ne „obravnavalo, ker zanj ni obstajal“.

Sodišče prve stopnje je zato svojo odločitev oprlo na potrdilo, da je zadevni plačilni nalog v Italiji postal izvršljiv.

8. Vrhovno sodišče se s to presojo ne strinja, saj s pomočjo podatkov s spletne strani www.altalex.com ugotavlja, opirajoč se pri tem na možnosti, ki mu jih daje drugi odstavek 12. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/1999; v nadaljevanju ZMZPP), da se 645. člen CPC izvirno glasi: „L'opposizione si propone davanti all'ufficio giudiziario al quale appartiene il giudice che ha emesso il decreto, con atto di citazione notificato al ricorrente nei luoghi di cui all'art. 638. Contemporaneamente l'ufficiale giudiziario deve notificare avviso dell'opposizione al cancelliere affinche' ne prenda nota sull'originale del decreto.

In seguito all'opposizione il giudizio si svolge secondo le norme del procedimento ordinario davanti al giudice adito; ma i termini di comparizione sono ridotti a meta'.“

9. Citirane določbe si Vrhovno sodišče prevaja takole: „Ugovor se vloži pri sodnem uradu, h kateremu spada sodnik, ki je izdal nalog, pri čemer se upniku vroči poziv na pravdo v krajih iz 638. člena.

Hkrati sodni uradnik o ugovoru obvesti administratorja, ki to označi na izvirniku naloga.

Po ugovoru poteka pravda po pravilih za navadni postopek, le da se roki za pristop na ustno obravnavo prepolovijo.“

10. Da naj bi se bila nasprotna udeleženka ne ravnala po pouku, ki ji je bil dan, je torej sodišče prve stopnje presojalo po določbah, ki jim je pripisalo povsem drugo vsebino, kot pa jo v resnici imajo (če je morda sodišče prve stopnje črpalo drugod, in ne v 645. členu CPC, pa tega ni navedlo).

11. Zato je ostalo zapostavljeno (kar se zdi, da je) bistveno vprašanje, ali so bile nasprotni udeleženki v postopku izdaje zadevnega italijanskega naloga dejansko zagotovljene možnosti za kontradiktorno sodno varstvo , tako da ni bil očitno prekršen slovenski javni red iz 1. točke 34. člena Bruseljske uredbe, ali pa – alternativno – tako da so bile spoštovane zahteve iz 2. točke tega člena. Pri odgovoru na to vprašanje bi se lahko pokazalo kot pomembno: - ali je bil nasprotni udeleženki dani pouk ustrezen; - če da, ali se je po njem ravnala(3) (sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ni dvomilo o tem, da je ugovor poslala); - ob nadaljnjem pritrdilnem odgovoru, ali je zadevno italijansko sodišče njeno pisanje prejelo (v tej zvezi je glede na drugi odstavek 645. člena CPC videti smiselno predlagateljičino oporekanje temu, da naj bi ga bilo, saj naj na plačilnem nalogu ne bi bil zaznamovan ugovor); - ali – v primeru, da tega pisanja sodišče ni prejelo, čeprav je bilo poslano – so bile nasprotni udeleženki na voljo (ali so ji morda še vedno) pravne poti, da takšno zanjo neugodno situacijo premaga;(4) - ali – v primeru, da je sodišče to pisanje prejelo, pa ga zmotno ni upoštevalo – so bila nasprotni udeleženki na voljo (ali so ji morda še vedno) pravna sredstva, da takšno napako učinkovito odpravi tam, kjer se je pripetila; - ali je te pravne poti in sredstva izkoristila; - ali, če so te poti še odprte, je zadevni predlog za priznanje nemara „preuranjen“.

12. Da se bodo navedena vprašanja mogla kontradiktorno pretresti v novem sojenju, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP (ki sta bila subsidiarno smiselno uporabljena v skladu s 111. členom ZMZPP ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP) izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na smiselno subsidiarno uporabljenem tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Sodba Sodišča Evropskih skupnosti (zdaj Evropske unije) z dne 13. julija 1995 v zadevi C-474/93 Hengst Import BV proti Anni Marii Campese, 14. točka, mutatis mutandis.

Op. št. (2): Kako slovenski javni red pojmuje Vrhovno sodišče, je najizčrpneje pojasnilo v svojem sklepu II Ips 462/2009 z dne 28. 1. 2010. Op. št. (3): V zvezi z obojim primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 488/2002 z dne 25. 9. 2003. Op. št. (4): V tej zvezi primerjaj: 647. člena CPC (naslovljen „Izvršljivost zaradi nevložitve ugovora ali zaradi dolžnikove nedejavnosti“), po katerega prvem odstavku se plačilni nalog razglasi za izvršljivega že zgolj na ustno zahtevo upnika, če ugovor ni vložen v za to določenem roku; in po katerega drugem odstavku v primeru razglasitve izvršljivosti po tem členu ni več mogoče vložiti ali obravnavati ugovora, razen pod pogoji 650. člena. Primerjaj nato še: prvi odstavek 650. člena CPC („Pozni ugovor“) v povezavi s sodbo italijanskega Ustavnega sodišča z dne 20. maja 1976, št. 120, ki določa, da lahko dolžnik vloži ugovor še po izteku z nalogom določenega roka, če kljub vednosti o izdaji naloga ugovora ni mogel pravočasno vložiti zaradi naključja ali višje sile; ter tretji odstavek istega člena, da ugovor ni več dopusten, ko mine deset dni od prvega izvršilnega dejanja.