Jedro

Grajanje napak je pogoj za uveljavljanje jamčevanja za napake.

Opustitev te dolžnosti ima za posledico izgubo pravice iz tega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči 262.246,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.5.1997 dalje do plačila ter ji povrniti 137.020,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.6.1999 do plačila.

Proti navedeni sodbi se je po odvetniku pritožila tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje v celoti sledilo tožnikovi verziji, pri čemer ni navedlo, zakaj ni verjelo toženi stranki. Taka dokazna ocena je nesprejemljiva. Sodišče je očitno menilo, da so bili vsi hlodi F kvalitete, čeprav iz prevoznic, ki jih vpogledalo, jasno izhaja, da je bilo kar 12 hlodov dimenzije, ki ni dosegala niti 10 cm premera, niti en javorov hlod pa ni dosegel premera 40 cm. Napačno in nepopolno je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje. Tožnik je na naroku dne 29.3.1999 izjavil, da se s tožencem za fiksno ceno nista dogovorila, nato pa je ob isti priliki povedal, da je bila cena dogovorjena že v mesecu marcu 1997. S pravdnima strankama je bilo dogovorjeno, da se les plača po ceniku Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Zaslišana priča S.B. je vedel povedati le, da je za tožnika že večkrat sekal les, zato ni mogoče trditi, da je bil prav on tisti, ki je sekal les, prodan toženi stranki. Sodišče bi moralo zaslišati še dve priči, to je K.F.in J.D., ki bi lahko več povedala o dimenziji in kvaliteti prevzete hlodovine. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker je zavzelo stališče, da tožena stranka tožnika v zakonskem roku ni obvestila o stvarnih napakah. Pritožnik meni, da glede na dogovor o ceni, ki ni bila fiksna, kvalitete ni bil dolžan izrecno grajati, saj je to storil z ustrezno zmanjšanim plačilom. Prav tako sodišče nima prav, ko meni, da obvestilo po telefonu,ki ga sicer tožnik zanika, ni primeren način o obveščanju stvarnih napak.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravno presojo spornega razmerja, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje.V skladu z določilom 1. odstavka 481. člena ZOR je grajanje očitnih napak pogoj za jamčevanje za napake, opustitev te kupčeve dolžnosti pa ima za posledico izgubo pravice, ki mu sicer gre iz tega naslova.

Pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki ni verjelo tožencu, da je približno tri dni po prevzemu lesa tožnika klical po telefonu zaradi grajanja napak.

Opozoriti pa je treba, da mora reklamacija zaradi neustrezne kakovosti vsebovati določno navedbo napak, zaradi katerih se blago reklamira. Posplošena toženčeva izjava, četudi bi bila podana, da les ni take kvalitete, kot je bilo dogovorjeno, torej ne bi mogla imeti pravnega učinka.

Ni res, da se pravdni stranki nista dogovorili za ceno lesa, saj je sam toženec ob zaslišanju dne 29.3.1999 izrecno povedal, da sta se s tožnikom dogovorila za ceno 22.000,00 SIT za m3 javorove in bukove hlodovine ter za cneo 20.000,00 SIT za m3 hrastove hlodovine. Cena v prodajni pogodbi je bila torej določena (1. odstavek 462. člena ZOR), zato uporaba cenika Gozdnega gospodarstva Novo mesto ne pride v poštev.

Ob nakazani materialnopravni presoji, ki predpostavlja, da je grajanje napak pogoj za jamčevanje za napake, dejanska kvaliteta hlodovine ob prevzemu ni pravotvorno dejstvo. Vsako nadaljnje zasliševanje prič zaradi razčiščevanja navedenih vprašanj je zato nepotrebno.

Tožena stranka se v pritožbi ni natančneje opredelila, katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje, absolutna bistvena kršitev postopkovnih določil, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa ni podana.

Ker niso podani razlogi, ki jih v pritožbi uveljavlja tožena stranka, ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).