12. 2. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. A. A., dr. B. B. B. B., C. C. C. C. in Č. Č. Č. Č., vsi iz Ž. Z., ki jih zastopa D. D. iz V., na seji senata dne 12. februarja 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba dr. A. A. A. A., dr. B. B. B. B., C. C. C. C. in Č. Č. Č. Č. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VI Ips 3/96-7 z dne 22. 12. 2000 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča št. U 799/93- 4 z dne 5. 7. 1995 in z odločbo Ministrstva za pravosodje št. 464-53/93-09 z dne 7. 5. 1993 se zavrže.

Obrazložitev

1.Ministrstvo za pravosodje je z odločbo št. 464-53/93-09 z dne 7. 5. 1993 odločilo, da se zavrne predlog pritožnikov, da se odločba Okrajne zaplembne komisije v Ptuju, št. 64/95 z dne 27. 8. 1945, izreče za nično. Vrhovno sodišče je s sodbo št. U 799/93-4 z dne 5. 7. 1995 zavrnilo tožbo zoper navedeno odločitev Ministrstva za pravosodje. S sodbo št. VI Ips 3/96-7 z dne 22. 12. 2000 pa je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je proti sodbi Vrhovnega sodišča št. U 799/93-4 vložil vrhovni državni tožilec. Pritožniki v ustavni pritožbi navajajo razloge, s katerimi utemeljujejo ničnost zaplembne odločbe iz leta 1945 in izpodbijajo pravna stališča, na podlagi katerih je Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo v upravnem sporu in zahtevo za varstvo zakonitosti. Z izpodbijanimi odločbami naj bi bile pritožnikom kršene pravice iz 23. člena Ustave. Z izpodbijanimi odločitvami pa naj bi ne bile varovane njihove pravice iz 8. in 17. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Predlagajo, naj Ustavno sodišče odpravi navedeno odločbo Ministrstva za pravosodje in razveljavi obe sodbi Vrhovnega sodišča ter zadevo vrne v novo odločanje.

2.Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se sme ustavna pritožba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

3.Pred vložitvijo ustavne pritožbe mora pritožnik v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZUstS izčrpati vsa pravna sredstva. Ta so bila glede odločitve, ki zadevajo temeljne pravice in temeljne svoboščine ustavnih pritožnikov, izčrpana že s koncem postopka v upravnem sporu. Tako je rok za vložitev ustavne pritožbe za pritožnike začel teči z vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča št. U 799/93-4 pritožnikom (oziroma njihovemu pooblaščencu) in ne šele z vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti. Zoper sodbo Vrhovnega sodišča, izdano v upravnem sporu, je že leta 1995 ustavno pritožbo vložil sedanji pooblaščenec pritožnikov, vendar je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo s sklepom št. Up-200/95 z dne 26. 5. 1999 zavrglo, ker kljub pozivu ni predložil ustreznih pooblastil, vlagatelj sam pa ni bil tisti, ki bi mu bila z izpodbijanim posamičnim aktom kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-200/95 z dne 7. 7. 1999 zavrnilo tudi njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker ni izkazal, da bi iz opravičljivega razloga zamudil rok za predložitev pooblastila za zastopanje.

4.Glede na to, da je bila sodba v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izdana dne 22. 12. 2000, je morala biti sodba Vrhovnega sodišča št. U 799/93-4 ustavnim pritožnikom vročena že pred tem datumom, saj sme tožilstvo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti le zoper pravnomočno sodbo. Pritožniki v ustavni pritožbi sami navajajo, da je vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti vložil dne 26. 1. 1996. Ustavna pritožba, ki je bila vložena 6. 2. 2001, je zato prepozna. Odločitev Vrhovnega sodišča o zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti pa sama po sebi ne more pomeniti, da so si pritožniki podaljšali rok za vložitev ustavne pritožbe. Zahteva za varstvo zakonitosti namreč ni pravno sredstvo, ki bi bilo namenjeno strankam, niti nista bili z odločitvijo o tej zahtevi sodba Vrhovnega sodišča, izdana v upravnem sporu, in odločba Ministrstva za pravosodje spremenjeni tako, da bi ustavni pritožniki lahko zatrjevali, da so pravni interes za vložitev ustavne pritožbe pridobili šele z izdajo sodbe Vrhovnega sodišča št. VI Ips 3/96-7.

5.Ker je bila ustavna pritožba vložena prepozno, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice Lojze Janko ter člana dr. Janez Čebulj in Franc Testen.

Namestnik predsednice senata: Lojze Janko