Jedro

Pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da morata biti izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika v odnosu vzroka in posledice, kar pomeni, da mora ravno izpodbijano pravno dejanje povzročiti zmanjšanje dolžnikovega premoženja in s tem njegovo nezmožnost poplačila upnikove terjatve. Zato je že zaradi ugotovitve obstoja objektivnih pogojev za izpodbijanje treba ugotoviti, ali je zaradi dolžnikovega ravnanja, v konkretnem primeru zaradi neuveljavljanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku, njegovo premoženje manjše, kot bi bilo, če dejanje ne bi bilo storjeno. Treba je torej oceniti, ali bi bil dolžnik v zapuščinskem postopku do nujnega deleža sploh upravičen in če, v kakšni višini. Če v zapuščinskem postopku dolžnik ne bi ničesar prejel, potem o oškodovanju upnika zaradi njegovega ravnanja ne moremo govoriti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"V razmerju med tožečo stranko A. A., ..., in toženima strankama B. B., ..., in C. B., ..., se razveljavijo učinki pravnega dejanja neuveljavitve nujnega deleža s strani D. B., X., v zapuščinskem postopku po pokojni E. B., rojeni dne ..., umrli ... 2018, nazadnje stalno stanujoči ..., ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II D 480/2019, in sicer do višine terjatve tožeče stranke proti D. B. v višini glavnice 48.270,38 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 26. 2. 2016 dalje do izpolnitve obveznosti, izvršilnih stroškov 158,24 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30.3. 2016 dalje do izpolnitve obveznosti, izvršilnih stroškov 115,66 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 10. 7. 2017 dalje do izpolnitve obveznosti in izvršilnih stroškov 458,35 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30.4. 2018 dalje do izpolnitve obveznosti. Zaradi izterjave denarne terjatve tožeče stranke A. A., ..., proti D. B. iz I. točke izreka, sta toženki B. B., ..., in C. B., ..., dolžni dopustiti izvršbo na njuna solastniška deleža na nepremičninah ID znak: del stavbe 0000 000 -3, katastrska občina 0000, stavba 000, del stavbe 3 (ID ...), in ID znak: del stavbe 0000 - 000 - 53, katastrska občina 0000, stavba 000, del stavbe 53 (ID ...), vsaka od njiju do deleža 1/2 od celote".

II.Tožnik je dolžan toženkama povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 5.468,35 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

III.Tožnik je dolžan toženkama povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.910,85 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, sam pa krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1.Tožnik zoper toženki vlaga tožbo zaradi izpodbijanja pravnega dejanja svojega dolžnika. Dolžnik D. B. mu na podlagi dne 13. 3. 2006 sklenjene sodne poravnave dolguje znesek 48.270,38 EUR s pripadki. Zaradi izterjave terjatve že teče izvršilni postopek, ki je bil zaradi pomanjkanja izvršilnih predmetov do sedaj neuspešen in terjatev ni bila niti delno poplačana. Po ... 2018 umrli materi dolžnika je tekel zapuščinski postopek. Premoženje pokojne (stanovanje in vsebino sefa pri Banki d. d. ) sta na podlagi oporoke dedovali toženki, zapustničini vnukinji in hčerki dolžnika. Dolžnik kot zakoniti dedič v zapuščinskem postopku nujnega deleža ni uveljavljal.

2.Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku ugodi in v razmerju med tožnikom in toženkama razveljavi učinke pravnega dejanja neuveljavitve nujnega deleža s strani D. B. v zapuščinskem postopku po pokojni E. B., in sicer do višine terjatve tožnika proti D. B. (I. točka izreka). Odloči, da sta toženki zaradi izterjave navedene terjatve dolžni dopustiti izvršbo na njuna solastniška deleža na pridobljenih nepremičninah, vsaka od njiju do deleža 1/2 od celote (II. točka izreka) ter da sami nosita vse stroške tožnika (III. točka izreka).

Pritožba

3.Toženki zoper sodbo vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo spremeni tako, ta tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožniku pa naloži v plačilo stroške postopka, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navajata, da gre pri izpodbijanju pravnih dejanj za vzpostavitev fikcije, da se dejanje, zaradi katerega se je dolžnikovo premoženje zmanjšalo, sploh ni zgodilo. Toženki sta zato dolžni dopustiti izterjavo terjatve na podedovani nepremičnini le do višine učinka, ki bi ga dolžnik z uveljavljanjem nujnega deleža lahko dosegel v zapuščinskem postopku, v konkretnem primeru torej do zneska 2.500 EUR. Posledica izpodbijanja pravnih dejanj namreč ne more biti takšna, da upnik prejme več kot bi prejel od tožnika. Sodišče v izpodbijani sodbi tega ni upoštevalo in je tožniku omogočilo, da svojo terjatev poplača iz celotnega premoženja pokojne. Tudi brez upoštevanja predhodno prejetih daril bi dolžnikov nujni delež znašal le 1/4 zapuščine. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo materialno pravo, poleg tega je izrek sodbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo, kjer je sodišče ugotovilo, da je bil nujni delež prikrajšan v znesku 2.500 EUR. Glede vrednosti darila, nepremičnine na X., sodišču očitata bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, saj sta se toženki strinjali z oceno nepremičnine v znesku 63.600 EUR, ki jo je podala izvedenka, kar izhaja iz zapisnika z dne 23. 8. 2023. Sodišče je tako zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Vztrajata, da je dolžnik od pokojne dobil denarna sredstva v višini 45.000 EUR, ki jih ni nikoli vrnil. Prav tako bi moralo sodišče prve stopnje vrednost zapuščine zmanjšati za ustanovljeno in vknjiženo hipoteko. Dolžnik terjatve, družba F. d. o. o., je bil izbrisan iz sodnega registra, torej toženki do njega ne moreta imeti nobenega regresnega zahtevka.

Odgovor na pritožbo

4.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se v tej pravdi sploh ne bi bilo treba ukvarjati z vprašanjem, koliko premoženja bi dolžnik lahko pridobil. Toženki tudi nista z ničemer izkazali, da bi dolžnik uveljavljal vračunavanje daril v zapuščinskem postopku, dolžnik je že s samo odpovedjo dediščini povzročil odpoved možnosti za povečanje premoženja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo upoštevne vrednosti stanovanja in zapuščine; pravilno je tudi zaključilo, da se morebitne hipoteke pri ugotavljanju tržne vrednosti ne upoštevajo.

Presoja utemeljenosti pritožbe

5.Pritožba je utemeljena.

6.Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana), ki je urejeno v členih 255 do 260 Obligacijskega zakonika, je ena od pomembnih upnikovih pravic, ki varuje njegov položaj proti dolžniku. Dolžnik lahko namreč s prostim razpolaganjem s svojim premoženjem prizadene upnikovo pravico, da bi poplačal svojo terjatev, ki jo ima proti dolžniku. Pravni red zato varuje upnika, da lahko ob v zakonu določenih pogojih poseže v pravno razmerje, sklenjeno med dolžnikom in njegovim pogodbenikom, za upnika tretjim. S takim posegom naj bi si upnik zavaroval svoj položaj, ki ga je imel pred dolžnikovim razpolaganjem in si s tem zagotovil možnost poplačila svoje terjatve. Upnik je zato upravičen zahtevati, da je tako pravno dejanje dolžnika nasproti njemu brez pravnega učinka zato, da se bo lahko poplačal, ni pa upravičen zahtevati razveljavitve tega pravnega posla. Upnikov poseg v pravno razmerje med dolžnikom in tretjim je torej omejen, saj opravljeno pravno dejanje izgubi svoj učinek le proti upniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove terjatve, ne pa v celoti (260. člen OZ). Izpodbojni zahtevek učinkuje le inter partes, njegova posledica pa je, da se lahko upnik, ki se na izpodbijanje sklicuje, poplača tudi iz premoženja, ki je predmet izpodbijanja. Za izpodbijanje morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi splošni objektivni pogoji iz 255. člena OZ, to so zapadlost upnikove terjatve, neplačevitost dolžnika, obstoj izpodbojnega pravnega dejanja in oškodovanje upnika s tem pravnim dejanjem ter eden izmed subjektivnih pogojev iz 256. člena OZ, pri čemer zakon ureja različne položaje glede na vsebino (odplačna in neodplačna razpolaganja) in stranke izpodbijanega pravnega dejanja. Izpodbijana tožba se v primerih odplačnih razpolaganj lahko vloži v enem letu, pri neodplačnih razpolaganjih pa v treh letih od dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oziroma od dneva, ko bi bilo treba opraviti opuščeno dejanje (257. člen OZ).

7.Dolžnik D. B. je kot sin pokojne E. B. njen nujni dedič (25. člen Zakona o dedovanju). Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu (26. člen ZD). D. B. se je torej z neuveljavljanjem nujnega deleža odpovedal dedovanju po svoji materi. Odpoved dedovanju pa se po določbi četrtega odstavka 256. člena OZ šteje za neodplačno razpolaganje. Pri neodplačnih razpolaganjih velja zakonska domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano.

8.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je tožbeni zahtevek za izpodbijanje pravnega dejanja neuveljavitve nujnega deleža s strani dolžnika D. B. utemeljen. Postavilo se je na materialnopravno stališče, da odpoved dediščini že sama po sebi pomeni odpoved možnosti za povečanje premoženja, s katerim bi bilo mogoče poplačati upnika in gre torej za dejanje, ki je storjeno v škodo upnika. Objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je tako že iz tega razloga izpolnjen in nadaljnje ugotavljanje, koliko premoženja bi dolžnik pridobil, če se dedovanju ne bi odpovedal, v tej pravdi niti ni pravno pomembno, temveč je nato upniku v izvršilnem postopku prepuščeno, da preizkusi, ali lahko na podlagi uspelega izpodbijanja doseže vsaj delno poplačilo svoje terjatve.

9.Pri takšni svoji odločitvi pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da morata biti izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika v odnosu vzroka in posledice, kar pomeni, da mora ravno izpodbijano pravno dejanje povzročiti zmanjšanje dolžnikovega premoženja in s tem njegovo nezmožnost poplačila upnikove terjatve. Zato je že zaradi ugotovitve obstoja objektivnih pogojev za izpodbijanje treba ugotoviti, ali je zaradi dolžnikovega ravnanja, v konkretnem primeru zaradi neuveljavljanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku, njegovo premoženje manjše, kot bi bilo, če dejanje ne bi bilo storjeno. Treba je torej oceniti, ali bi bil dolžnik v zapuščinskem postopku do nujnega deleža sploh upravičen in če, v kakšni višini. Če v zapuščinskem postopku dolžnik ne bi ničesar prejel, potem o oškodovanju upnika zaradi njegovega ravnanja ne moremo govoriti.

10.Za izračun nujnega deleža je treba najprej ugotoviti vrednost zapuščine, to je premoženja zapustnice ob njeni smrti (aktiva zapuščine), od česar se odštejejo morebitni dolgovi (pasiva zapuščine), razlika pa je čista zapuščina, h kateri je treba prišteti vrednost daril, danih za časa življenja. Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (30. člen ZD). Na ta način se dobi obračunska vrednost zapuščine po 28. členu ZD, od katere se potem izračuna nujni delež.

11.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obračunska vrednost zapuščine po pokojni znaša 250.000 EUR. Pri izračunu je upoštevalo vrednost neobremenjenega stanovanja, ki je bil predmet zapuščine v znesku 190.000 EUR ter vrednost darila, nepremičnine v X., v znesku 60.000 EUR. Dejstva, da je treba upoštevati tudi darilo v vrednosti 45.000 EUR, ki naj bi bilo kot posojilo dano dolžniku, ni štelo za dokazanega. Glede na to, da je dolžnik eden izmed dveh zakonitih dedičev (poleg moža zapustnice), bi njegov nujni delež znašal 1/4 zapuščine, torej 62.500 EUR. Upoštevajoč vrednost darila, ki ga je dolžnik že prejel v višini 60.000 EUR (46. člen ZD), je zaključilo, da je bil njegov nujni delež prikrajšan, in sicer v znesku 2.500 EUR, zato bi dolžnik v primeru uveljavljanja nujnega deleža pridobil vsaj nekaj premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo.

12.Utemeljeno pritožba opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje kot vrednost podarjene nepremičnine upoštevati vrednost, ki jo je kot vrednost v času smrti zapustnice decembra 2018 ugotovila postavljena sodna cenilka G. G. Sodišče prve stopnje je ugotovljeno tržno vrednost sodne cenilke v višini 63.600 EUR ocenilo za dobro in prepričljivo, nato pa je tudi zaradi vezanosti na trditveno podlago strank kot vrednost vzelo znesek 60.000 EUR. Sodba v tem delu zavzame prestrog standard glede trditvene podlage toženk, na kar pravilno opozarja pritožba. Toženki sta tisti, ki sta za oceno tržne vrednosti podarjene nepremičnine predlagali postavitev izvedenke in po izdelavi izvedenskega poročila na naroku 23. 8. 2023 na poziv sodišča izrecno tudi sprejeli oceno vrednosti cenilke v višini 63.600 EUR, kar bi moralo sodišče prve stopnje kot pravočasno podano trditveno podlago upoštevati pri svojem izračunu. Obračunska vrednost zapuščine bi tako znašala 253.600 EUR in dolžnikov nujni delež 63.400 EUR, kar pomeni, da glede na že prejeto darilo, le ta ni bil prikrajšan. Dolžnik tako v zapuščinskem postopku ne bi pridobil nobenega novega premoženja, zato zakonsko določeni pogoji za uspešno izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja niso izpolnjeni. Tožbeni zahtevek zato ni utemeljen.

13.Pritožbeno sodišče je v okviru pravilne uporabe materialnega prava pritožbi toženk ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP). Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških pravdnega postopka, ki je odvisna od odločitve o glavni stvari (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker tako tožnik s svojih zahtevkom ni uspel, mora glede na svoj neuspeh toženkama povrniti nastale potrebne stroške postopka (prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP). Toženki sta glede na Odvetniško tarifo10 in vrednost spornega predmeta (48.270,38 EUR) upravičeni do povrnitve stro1kov odvetni1kih storitev v vi1ini 4.970 to1k11, kar glede na vrednost odvetni1ke to1ke 0,60 EUR zna1a 2.982 EUR, zvi1ano za zastopanja dveh strank (10 % po prvem odstavku 7. 1lena OT) 3.280,20 EUR. To1enkama pripadajo tudi potni stro1ki odvetnika v prigla1eni vi1ini 117,60 EUR12, vse skupaj pove1ano za 22 % DDV ter stro1ke izvedenke v znesku 1.323,03 EUR13, tako da skupni se1tevek stro1kov na prvi stopnji zna1a 5.468,35 EUR. Stro1ke jima mora to1nik povrniti v roku 15 dni od prejema sodbe (313. 1len ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za izpolnitev dalje (378. 1len OZ).

Stro1ki pritoebenega postopka

14.Pritoeben1o sodi1e je odloilo tudi o pritobenih stro1kih. Toenki sta s pritobo uspeli, zato jima je to1nik dolan povrniti stro1ke pritobenega postopka v znesku 1.910,85 EUR, ki obsegajo nagrado za pritobo 1.125 to1k ali 675 EUR po 1. toki tar. 1t. 22 v zvezi s tar. 1t. 19 OT), 22 % DDV ter zvi1anje za zastopanje dveh strank, skupaj 905,85 EUR, ter sodno takso po odmeri sodi1a (1.005 EUR). Stro1ke jima mora povrniti v roku 15 dni (313. 1len ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za izpolnitev dalje (378. 1len OZ). Stro1ke odgovora na pritobo to1nik krije sam. Odloitev o stro1kih temelji na 154. in 155. 1lenu v zvezi s 165. 1lenom ZPP.

-------------------------------

1Uradni list RS, 1t. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

2Uradni list RS, 1t. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OZ.

3Z ugoditvijo zahtevku predmet razpolaganja ne preide v premoenje dolnika, ampak 1e naprej ostane premoenje tretjega. V izvr1ilnem postopku pa je tretji dolan dopustiti popladilo le iz premoenja, ki je predmet izpodbijanja.

4Uradni list SRS, 1tevilka 15/76, v nadaljevanju ZD.

5Tako M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, stran 257.

6Upnik lahko posee le na premoenje, ki je bilo pridobljeno z izpodbojnim pravnim dejanjem, to je na premoenje, ki bi ga dolnik pridobil,
0de bi nujni dele uveljavljal.

7Darilo je tudi odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik za ivljenja dal dediu na raun njegovega dednega delea ali za ustanovitev ali raz1iritev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplano razpolaganje.

8Upo1tevajo se darila, ki jih je zapustnik kadarkoli dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju pri1el v po1tev kot dedi, pa tudi vrednost daril, danih dediem, ki se odpovedujejo dedi1i, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vraunajo dediu v njegov dedni dele. Doda se tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega ivljenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dedii, razen obiajnih manjših daril. Ne upo1tevajo pa se darila, dana v dobrodelne in druge lovekoljubne namene in ne darila, ki se po zakonu ne vraunavajo dediu v njegov dedni dele.

9Kar je sicer cena, po kateri se je nepreminina prodala na javni drabi dne 27. 5. 2021, torej niti ne gre za vrednost ob smrti zapustnice.

10Uradni list RS, 1t 2/2015 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OT.

11To je za odgovor na tobo 900 to1k (Tar. 1t. 19/1 OT), za prvo obrazloeno pripravljalno vlogo 900 to1k (Tar. 1t. 19/1 OT), za drugo obrazloeno pripravljalno vlogo 675 to1k (Tar. 1t. 19/2 OT), za narok 11. 7. 2022 kot pripravljalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, 450 to1k (Tar. 1t. 20/2 OT), za narok 10. 10. 2022 kot prvi narok za glavno obravnavo prigla1enih 675 to1k (Tar. 1t. 20/1 OT) in za urnino 50 to1k (prvi odstavek 6. 1lena OT), za naroka 23. 8. 2023 in 11. 10. 2023 kot nadaljnja naroka za glavno obravnavo 450 to1k (Tar. 1t. 20/2 OT) in za urnino 2 x po 50 to1k (prvi odstavek 6. 1lena OT) ter za odsotnost iz pisarne 320 to1k (etrti odstavek 6. 1lena OT). Do priznanja ostalih prigla1enih stro1kov (sestanek s stranko) toenki nista upravieni, saj ne gre za samostojno storitev, ki ne bi bile
7e vkljuene v drugih tarfinih 1tevilkah (Tar. 1t. 43 OT).

12Za uporabo osebnega avtomobila se odmeri kilometrina v vi1ini najvi1jega zneska, ki se po predpisih, ki urejajo dohodnino, ne v1teva v davno osnovo za slubeno potovanje. Zakon o dohodnin v 44. 1lenu doloa, da to vi1ino predpi1e Vlada RS z uredbo. Uredba o davni obravnavi povrail stro1kov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba) v 5. 1lenu doloa, da kilometrina od julija 2022 dalje zna1a 0,43 EUR za vsak prevoen kilometer. Toenki sta priglasili 8 x 35 km x 0,42 EUR.

13Sklep z dne 9. 2. 2023 in sklep z dne 31. 1. 2024.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 255, 256, 256/4, 257, 260 Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 25, 26, 28, 30, 46

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.