Jedro

Pri ustavitvi gradnje ni bistveno, kako urbanistični inšpektor označi izvedena gradbena dela, če se sicer določno ve, na katera izvedena dela se ukrep nanaša.

Izrek

1. Tožba A.Š. se zavrne. 2. Tožba F.Š. se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Sekretariata za inšpekcijske službe z dne 3.4.1992, po kateri morata tožnika ustaviti gradnjo pritličnega gospodarskega objekta tlorisne dimenzije 6,50 x 6,50 m z delno podkletenim delom in prostorom za kapnico v tlorisni dimenziji 8,50 x 2,20 m ter tlakovanjem okoli objekta v tlorisni dimenziji 6,50 m x 2,00 m in 31,10 m s širino od 1,18 m do 2,90 m ter gradnjo lesenega pomožnega objekta tlorisne dimenzije 1,80 m x 2,10 m, ki tvori skupaj z na suho zloženimi siporex bloketi nov pomožni objekt tlorisne dimenzije cca 6,20 m x 3,40 m, ki jih brez lokacijskega dovoljenja gradita na parc.št. 2965/4, dokler si ne pridobita lokacijskega dovoljenja. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da so bili za izdajo inšpekcijskega ukrepa, ki temelji na določbah 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor podani vsi pogoji, ne sicer zaradi neskladnosti gradnje s potrdilom z dne 10.11.1986, ki jo ugotavlja inšpektor prve stopnje, ampak zato, ker se navedeno potrdilo nanaša na graditev na sosednji parceli šr. 2965/5. Ugotavlja, da za gradnjo na parceli št. 2965/4 vse do odločbe z dne 13.3.1992, s katero je bila tožnici dovoljena postavitev montažnega čebelnjaka pod gospodarskim poslopjem na parc.št. 2965/4, ni bilo izdano nikakršno dovoljenje. Ker glede na celoto ne gre za pomožni objekt, za katerega po odloku o pomožnih objektih (Uradne objave občine Piran, št. 27/89) ne bi bilo potrebno lokacijsko dovoljenje, ampak gre glede na dimenzije, konstrukcijo in vrsto zgrajenega objekta in drugih izvedenih del ob objektu (vključno s potjo, terasami, škarpami, stopniščem) za tako gradnjo, za katero je potrebno lokacijsko dovoljenje, je urbanistični inšpektor po presoji tožene stranke tožnici utemeljeno naložil pridobitev lokacijskega dovoljenja. Ko zavrača pritožbene navedbe se glede navedenih izmer sklicuje na ugotovitve, ki izhajajo iz zapisnika o inšpekcijskem ogledu z dne 31.3.1992, in navaja, da je iz izreka odločbe prve stopnje natančno razvidno, katera izvedena dela so predmet inšpekcijskega postopka in inšpekcijskega ukrepa. Meni, da bi bila tudi v primeru, če bi tožnica glede na odločbo z dne 13.3.1992 postavila "čebelnjak montažne izvedbe" v morebitnem nadaljnem postopku odstranitev objekta, ki je predmet tega postopka, možna brez škode za čebelnjak. Tak zaključek opira na opis in grafični prikaz objekta v priglasitvi, ki je bila podlaga za izdajo navedene odločbe o dovolitvi priglašenih del, na obstoj katere je tožena stranka opozorila pristojni drugostopni organ.

V tožbi tožnika izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje in trdita, da ne gre za gospodarski objekt, ampak za čebelnjak, ki ima dejansko veliko manjšo tlorisno površino, kot je navedena, ne gre niti za gradnjo lesenega pomožnega objekta 1,80 x 2,10 m, ker je to lopa za orodje in končno ne gre za še en nov pomožni objekt 6,20 x 3,40 m, ampak za zložen gradbeni material. Res tudi ni, da za gradnjo na parceli št. 2965/4 do 13.3.1992 ne bi imela nobenega dovoljenja, ker je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine že 10.11.1986 izdal potrdilo za postavitev montažnega čebelnjaka v velikosti 4,40 x 5,17 m na parceli št. 2965/5 (pravilno 4). Trdita, da se potrdilo kljub očitni pomoti s strani organa ne nanaša na sosednjo parcelo, ampak na isto parcelo. Ker ne gre za dve parceli in dva objekta, ampak za en objekt na isti parceli, ni pravilen zaključek tožene stranke in njen očitek prvostopnemu inšpekcijskemu organu, da je to dejstvo prezrl. Opozarjata, da tudi sicer s številko te parcele ni sreče, ker ima tudi sklep temeljnega sodišča z dne 8.7.1991 označbo parcele, čeprav gre enako kot v sklepu istega sodišča z dne 6.7.1990 (poočitev spremembe kulture) za parc.št. 2965/4. Menita, da je bil zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja zakon nepravilno uporabljen in predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

K 1. točki: Tožničina tožba ni utemeljena.

Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, pa tudi sporno ni, da je bila tožnici v letu 1992 izdana odločba o dovolitvi priglašenih del z dne 13.3.1992 za postavitev čebelnjaka montažne izvedbe pod gospodarskim poslopjem na parceli št. 2965/4. Na to gospodarsko poslopje in na druga že izvedena dela ob njem se nanaša ukrep urbanističnega inšpektorja, ki temelji na določbah 1. in 2. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur.list RS, št. 26/90 - ZUN).

Po določbi 1. odstavka 74. člena navedenega zakona odredi organ urbanistične inšpekcije, da se gradnja ustavi, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o priglasitvi del oz. pred spremembo zakona v letu 1990 brez potrdila. Ko tožena stranka ugotavlja, da tožnica vse do odločbe z dne 13.3.1992 za gradnjo na parceli št. 2965/4 ni imela nobenega dovoljenja, izhaja iz vsebine potrdila z dne 10.11.1986, ki ga je izdal Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj občine tožniku, ki je 14.7.1986 priglasil postavitev montažnega čebelnjaka na parceli št. 2965/5. Če naj bi napaka nastala pri organu, ki je potrdilo izdal, bi morala tožnica dokazovati drugačno priglasitev, ne pa le opozarjati na podobno napako v drugi zadevi in pri drugem organu. Zato se tožnica na potrdilo, izdano tožniku v letu 1986 z vsebino, kakršno ima, ne more z uspehom sklicevati.

Ko tožena stranka zavrača ugovore, ki se nanašajo na izmere in označbo izvedenih gradbenih del, se sklicuje na zapisnik o inšpekcijskem ogledu z dne 31.3.1992, pri katerem tožnica sicer res ni bila navzoča, vendar to v tem inšpekcijskem postopku ne pomeni kršitve pravil postopka, ker po izrecni določbi 76. člena navedenega zakona urbanistični inšpektor ukrepa brez zaslišanja stranke. Ne glede na to pa pri ustavitvi gradnje sama označba gospodarskega objekta s tlorisom 6,5 m x 6,5 m, kar naj bi bile po tožbenih navedbah izmere strehe, in pomožnih objektov, ki naj bi bila po tožbenih navedbah lopa za orodje in zavarovan zložen material, niti ni bistvena, če se določno ve, za katera izvedena gradbena dela gre in to se v tem primeru ve. Tudi tožnica sama je v svoji poznejši priglasitvi z dne 29.10.1991 objekt označila kot obstoječi gospodarski objekt. V vprašanje, ali bo v morebitnem nadaljnjem inšpekcijskem postopku možna odstranitev gospodarskega objekta, če bi tožnica glede na odločbo z dne 13.3.1992 pod njim postavila montažni čebelnjak, pa se toženi stranki v tem postopku niti ne bi bilo treba spuščati, zato tudi tožbene navedbe glede tega ne morejo vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.list RS, št. 1/91-I).

K 2. točki: Tožbo ... je moralo sodišče zavreči. Z izpodbijano odločbo je namreč tožena stranka odločila le o tožničini pritožbi, ne pa tudi o pritožbi tožnika, ki po podatkih upravnih spisov pritožbe zoper odločbo prve stopnje z dne 3.4.1992 sploh ni vložil. Zato odločba tožene stranke, ki jo izpodbija tudi tožnik, očitno ne posega v kakšno tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 30. člena zakona o upravnih sporih, ki jo je uporabilo skladno s 1. odstavkom 4. člena navedenega ustavnega zakona kot republiški predpis.