Jedro

Nasprotni udeleženki so bile odvzete parcele na podlagi 7. čl. zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS št. 19/76 - v nadaljnjem zakon o kompleksni razlastitvi). V tej odločbi je tudi izrek, da bo odškodnina določena po določbah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljnjem ZR). Ta izrek temelji na določbi 15. čl. zakona o kompleksni razlastitvi. Napotitev na uporabo določb, ki jih imajo o odškodnini predpisi o razlastitvi, pomeni, da se uporabljajo ti predpisi v celoti, vključno z določbami o obrestih.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se razveljavita sklep sodišča druge stopnje v celoti, sklep sodišča prve stopnje pa v zavrnilnem delu glede obresti, kot veljajo v poslovnih bankah za hranilne vloge na vpogled od zneska 248.349,00 SIT za čas od 21.6.1979 do 18.6.1992 in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V presežku se zavrne revizija kot neutemeljena.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je določilo nadaljnjo odškodnino za odvzeto zemljišče parc.št. 3037/1, 3038/2, 3038/3 in 3038/4 vl. št. 2383 k.o. P. v znesku 248.349,00 SIT z 12 % obrestmi od poteka 30 dnevnega izpolnitvenega roka naprej do plačila. Višji zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke ter naložilo predlagajoči stranki zamudne obresti od prisojenega zneska od 29.6.1992 dalje do plačila. Zavrnilo pa je predlog nasprotne stranke na plačilo obresti od 21.6.1979 dalje.

Revizijsko sodišče je delno ugodilo reviziji nasprotne udeleženke in razveljavilo sklep druge stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev pritožbe nasprotne udeleženke glede obresti za čas od 21.6.1979 do 29.6.1992. V tem obsegu je vrnilo zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Sodišče druge stopnje je v ponovnem odločanju zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke glede obresti za navedeni čas in tudi v tem obsegu potrdilo sklep prve stopnje. Navedlo je, da pomenijo revizijske navedbe o predčasnem odvzemu parcel iz posesti nedovoljene novote. Poleg tega je opozorilo, da ni šlo za postopek razlastitve, pač pa za postopek po zakonu o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. Ta zakon pa že pojmovno izključuje kot možno podlago za določanje obresti primere iz 2. odstavka 55. člena zakona o razlastitvi.

Proti temu sklepu vlaga nasprotna udeleženka revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Vztraja pri zahtevi, da se ji priznajo obresti od dneva odvzema parcel iz posesti, to je od 21.6.1979. Pri tem ponavlja, da so ji bile parcele odvzete brez odločbe. Prikazuje zaslužek, ki ga je pridobila predlagajoča stranka s ponovno oddajo parcel, ki so bile odvzete njej. Pritožuje se nad dolgotrajnostjo postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji in spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi obrestnemu zahtevku.

Revizija je bila vročena predlagajoči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. zakona o nepravdnem postopku).

Revizija je utemeljena.

Nasprotna udeleženka je uveljavljala obresti že v pritožbi z dne 12.4.1982 zoper prvi prvostopni sklep z dne 12.3.1982 in je tedaj pritožbeno sodišče s sklepom z dne 1.9.1982 v napotkih v zvezi z delno razveljavitvijo sklepa prve stopnje izrecno naložilo, da se pri ponovnem odločanju upošteva določba 55.člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, ki govori o obrestih. Povsem določno in datumsko opredeljeno pa je uveljavljala obresti v pritožbi z dne 10.7.1992 zoper sklep z dne 26.6.1992 in sicer od dne 21.6.1979 dalje, ko so ji bile po njenih trditvah parcele odvzete iz posesti. Res je uveljavljala zamudne obresti in to za ves čas do plačila odškodnine, toda ta zahtevek nedvomno vsebuje tudi obresti po nižji obrestni meri od obrestne mere zamudnih obresti in obresti za krajši čas od uveljavljanega. Nasprotna udeleženka je že v predlogu za določitev odškodnine z dne 27.7.1981 navedla datum odločbe o odvzemu parcel in sicer 3.10.1979. Pred tem datumom odločba ni mogla postati pravnomočna. Iz tega je razvidno, da se obrestni zahtevek vsekakor nanaša tudi na čas od zatrjevanega odvzema parcel iz posesti dne 21.6.1979 do dneva pravnomočnosti odločbe o odvzemu parcel. Torej ne gre za revizijske novote, kot izven obsega pritožbenega preizkusa in napačno ugotavlja izpodbijani drugostopni sklep. Iz odločbe Oddelka za upravno pravne, skupne in splošne zadeve - odseka za premoženjskopravne zadeve Skupščine občine Piran z dne 3.10.1979 št. 464-3/69-79 izhaja, da so bile nasprotni udeleženki odvzete parcele na podlagi 7. čl. zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS št. 19/76 - v nadaljnjem zakon o kompleksni razlastitvi). V tej odločbi je tudi izrek, da bo odškodnina določena po določbah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljnjem ZR). Ta izrek temelji na določbi 15. čl. zakona o kompleksni razlastitvi. Napotitev na uporabo določb, ki jih imajo o odškodnini predpisi o razlastitvi, pomeni, da se uporabljajo ti predpisi v celoti, vključno z določbami o obrestih. Določba 55. čl. ZR v 1. odstavku ureja rok plačila, v drugem pa določa vpogledne obresti za čas od izročitve nepremičnine do pravnomočnosti odločbe o razlastitvi. V primeru kompleksne razlastitve je mogoč položaj, da upravičenec prevzame zemljišče od prejšnjega lastnika še pred pravnomočnostjo odločbe o odvzemu iz posesti. Prav to zatrjuje nasprotna udeleženka. Njene navedbe so upoštevne, ker jo upravičujejo do obresti, če se izkažejo za resnične. Zakon o kompleksni razlastitvi napotuje glede odškodnine in s tem tudi glede obresti od odškodninskega zneska na ZR. Ta pa ureja položaj, ko pride do predčasnega odvzema iz posesti tako, da za čas do pravnomočnosti odločbe priznava vpogledne obresti na priznano odškodnino. Da bi bilo torej v tej zadevi mogoče odločiti v skladu z navedenimi predpisi, je treba ugotoviti, kdaj so bile nasprotni udeleženki odvzete parcele iz posesti in kdaj je postala odločba o odvzemu iz posesti pravnomočna. Teh ugotovitev v spisu ni, zato revizijsko sodišče o tem ne more odločiti. Revizijsko sodišče pa ne pritrjuje v celoti revizijskim stališčem nasprotne udeleženke. Za čas od pravnomočnosti odločbe o odvzemu iz posesti do določitve odškodnine nasprotni udeleženki ne pripadajo obresti. O odškodnini je bilo namreč odločeno ob upoštevanju tedanjih razmer, s čimer je bila opravljena valorizacija. Za priznanje obresti v vmesnem času ni nobene pravne podlage, razen določbe 2. odst. 55. čl. ZR za čas od odvzema posesti do pravnomočnosti odločbe. Kolikor nasprotna udeleženka uveljavlja več, za to ni podlage v predpisih. Zaradi napačne uporabe materialnega prava niso bila ugotovljena odločilna dejstva. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 2. odst. 395. čl. zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. zakona o nepravdnem postopku odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Drugostopna odločitev, s katero je bila zavrnjena pritožba nasprotne udeleženke in potrjena prvostopna zavrnilna odločitev, procesno om ogoča revizijskemu sodišču, da razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje Izrek o stroških postopka temelji na določbi 3. odst. 166. čl. zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. zakona o nepravdnem postopku.