Jedro

Ker so odškodninske posledice iz 168. člena ZASP vezane na kršitev materialnih avtorskih pravic, ki so bile s pogodbo prenesene na tožečo stranko, je tožeča stranka upravičena zahtevati sodno varstvo zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, če se kršitev zgodi.

Naročnik, ki naroči neko delo in v zvezi z njim ni uredil prenosa avtorskih pravic, je v primeru, da tako delo krši avtorske pravice drugih, pasivno legitimiran v sporu zaradi kršitve avtorske pravice, tudi če izdelka ni sam izdelal in ga le uporablja.

Okoliščina, da je tožena stranka v razpisni dokumentaciji opredelila opis predmeta le z osnovnimi tehničnimi parametri, konkretno izvedbo pa je prepustila izbranemu izvajalcu ne pomeni, da tožena stranka ni kršila morebitnih avtorskih pravic tožeče stranke, ob predpostavki, da so s panoji, ki jih je kupila tožena stranka, kršene avtorske pravice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se toženi stranki prepoveduje kršenje avtorske pravice z distribuiranjem, dajanjem v najem ali kakršnokoli uporabo ter reproduciranjem ali predelavo tridimenzionalnega plakatnega panoja, ki je izveden, kot je razvidno iz risbe „Tehnična individualizacija T. plakatnih panojev-izvedbeni načrt, november 1996“. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka na lastne stroške izključiti vse tridimenzionalne plakatne panoje, navedene v 1. oziroma 2. točki tega izreka iz gospodarskih tokov in jih uničiti in zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati 257.316,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje ter tožeči stranki povrniti pravdne stroške v roku 15 dni pod izvršbo (točka I. izreka sodbe). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 5.875,36 EUR v 15 dneh od vročitve sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila (točka II. izreka sodbe).

2. Zoper sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (pritožbeni razlogi po prvem odstavku 338. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da prvostopno sodbo razveljavi in vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala naj neutemeljeno pritožbo zavrne s stroškovno posledico ter potrdi prvostopno sodbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala, da so bile nanjo prenesene avtorske pravice s strani avtorja idejnega in izvedbenega projekta plakatnih panojev družbe Q. d.o.o. Ne glede na navedeno je v nadaljevanju presojalo tudi, ali je tožena stranka v obravnavanem primeru kršila avtorske pravice na spornem tridimenzionalnem plakatnem panoju, ki predstavlja delo industrijskega oblikovanja v skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS št. 21/95 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka na podlagi pogodbe s Q. d.o.o. pridobila materialne avtorske pravice do distribuiranja, reproduciranja in dajanja v najem avtorskega dela. Prenos pravice za proizvodnjo in uporabo tretji osebi pa je pogojen s soglasjem Q. d.o.o. (5. in 4. odstavek 6. člena pogodbe). Glede na pogodbeno omejitev prenosa pravice za proizvodnjo panojev tretjim osebam s soglasjem avtorja, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni podana aktivna legitimacija tožeče stranke za tožbo. To stališče sodišča prve stopnje je materialno pravno zmotno.

7. Prenos pravice do reproduciranja avtorskega dela vsebinsko pomeni prenos pravice do izkoriščanja avtorskega dela in ne le prenos pravice do uporabe primerkov dela v smislu stvarnopravnega razpolaganja. Tožeča stranka je na podlagi pogodbe s Q. d.o.o. pridobila neomejeno pravico, da (morebitno) avtorsko delo reproducira in distribuira. Pravica do reproduciranja avtorskega dela vsebuje premoženjsko upravičenje tožeče stranke do izkoriščanja dela, ki na podlagi pogodbe časovno ali prostorsko ni omejena. ZASP v 72. členu določa, da pravice, ki jih ZASP priznava avtorju, vključno s pravico do uveljavljanja sodnega varstva, pripadajo tudi drugemu imetniku avtorske pravice v obsegu, v katerem so z zakonom ali pravnim poslom prenesene nanj, če ni s tem zakonom drugače določeno. Ker so odškodninske posledice iz 168. člena ZASP vezane na kršitev materialnih avtorskih pravic, ki so bile s pogodbo prenesene na tožečo stranko, je tožeča stranka upravičena zahtevati sodno varstvo zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, če se kršitev zgodi. Glede na povedano je v obravnavani zadevi lahko podana aktivna legitimacija tožeče stranke na prepoved kršenja avtorskih pravic, odstranitev predmetov iz gospodarskih tokov ter na plačilo civilne kazni zaradi kršitve avtorskih pravic. Vse povedano velja le, če je tožeča stranka sploh imetnica avtorskih pravic.

8. Prav tako je materialno pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka, kot naročnik oziroma kupec spornih panojev, ni kršila (morebitnih) avtorskih pravic tožeče stranke, ker je v postopku javnega naročila le posredovala osnovne tehnične karakteristike panojev. Pravilne so pritožbene navedbe, da tudi nakup ali naročilo produkta, ki je izdelan s kršitvijo avtorskih pravic, lahko pomeni kršitev avtorske pravice, tudi če tožena stranka ni vedela, da so z naročilom kršene avtorske pravice.

9. Edina predpostavka za zahtevke iz 167. člena ZASP je kršitev izključnih pravic iz ZASP. Avtorska pravica deluje zoper vsakogar. Glede na absolutno naravo avtorske pravice za obstoj same kršitve ni pomembno, ali je kršitelj vedel za obstoj avtorske pravice in ali ga lahko v zvezi s tem zadene kakšna krivda. Naročnik, ki naroči neko delo in v zvezi z njim ni uredil prenosa avtorskih pravic, je v primeru, da tako delo krši avtorske pravice drugih, pasivno legitimiran v sporu zaradi kršitve avtorske pravice, tudi če izdelka ni sam izdelal in ga le uporablja. Okoliščina, da je tožena stranka v razpisni dokumentaciji opredelila opis predmeta le z osnovnimi tehničnimi parametri, konkretno izvedbo pa je prepustila izbranemu izvajalcu ne pomeni, da tožena stranka ni kršila morebitnih avtorskih pravic tožeče stranke, ob predpostavki, da so s panoji, ki jih je kupila tožena stranka, kršene avtorske pravice. Tožena stranka je s tem, da je plakatne panoje naročila, izbrala ponudnika in jih kupila, lahko kršila avtorske pravice tožeče stranke. 2. odstavek 165. člena ZASP določa, da kadar je več kršilcev neke pravice iz tega zakona, je vsak izmed njih zavezan za celotno kršitev, kar pomeni da je tožena stranka lahko solidarno odgovorna za kršitev avtorskih pravic skupaj z izdelovalcem panojev in komunalnim podjetjem, ki s panoji upravlja. Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo materialno pravo in preuranjeno zaključilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen.

10. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje glede pravno odločilnih dejstev nepopolno in lahko tudi zmotno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali so v primeru plakatnih panojev tožeče stranke izpolnjene predpostavke avtorskega dela iz 5. člena ZASP in ali so s panoji tožene stranke kršene avtorske pravice tožeče stranke.

11. Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je imetnica avtorskih pravic tridimenzionalnega plakatnega panoja (kot je razvidno iz risbe „Tehnična individualizacija T.-T. plakatnih panojev – izvedbeni načrt, november 1996, ki je kot priloga sestavni del te tožbe), ki predstavlja delo industrijskega oblikovanja v skladu z 10. točko drugega odstavka 5. člena ZASP. Po prvem odstavku citiranega določila so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene. Pri delih industrijskega oblikovanja je treba upoštevati, da je ustvarjalni prostor omejen, pri čemer so za opredelitev avtorskega dela bistvene tiste individualne značilnosti, ki izkazujejo idejni presežek, ki delu daje individualnost in je posledica ustvarjalnega dela avtorja, zaradi katerih se to delo razlikuje od vseh drugih podobnih in od že videnega (prvi odstavek 5. člena ZASP).

12. Ker je v obravnavanem primeru ostal nepojasnjen ves dejansko pravni sklop odločilnih dejstev o obstoju avtorskega dela in kršitvi avtorskega dela, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je pritožbeno sodišče ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, saj bi s tem poseglo v ustavno zagotovljeno pravico pravdnih strank do pritožbe. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. (355. člen ZPP).

13. Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem postopku najprej ukvarjati z vprašanjem ali plakatni panoji tožeče stranke izpolnjujejo predpostavke iz 5. člena ZASP, šele potem pa ugotavljati ali je podana kršitev avtorskih pravic na strani tožene stranke. Pri tem bo moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati naj dopolni trditveno podlago tožbe tako, da navede konkretne trditve v zvezi s predpostavko individualnosti plakatnih panojev, saj v tožbenem opisu plakatnih panojev navedena predpostavka ni konkretizirana. Šele če bo tožeča stranka zadostila trditvenemu bremenu glede podanosti zakonskih predpostavk avtorskega dela, pride v poštev izvajanje dokazov v zvezi z obstojem avtorskega dela z zaslišanjem avtorja in izvedenca, ki jih predlaga tožeča stranka.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).