Jedro

Pritožnica po zagovorniku utemeljeno uveljavlja, da je klavzula pravnomočnosti preuranjeno dana na plačilni nalog, zato je preuranjena tudi ugotovitev, da je storilka v preizkusni dobi storila hujši prekršek, ki ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202. e člena ZP-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Celju je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se storilki prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ji v plačilo naložilo sodno takso.

2. Takšni odločitvi storilka nasprotuje s pravočasno vloženima pritožbama. V pritožbi podani po zagovorniku uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve postopkovnih določb, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep odpravi oziroma razveljavi. Zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja pa smiselno uveljavlja tudi v laični pritožbi, ki jo je ob istem pritožbenem predlogu drugostopenjskemu sodišču, podala sama.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje, da je storilka dne 30. 1. 2023 storila hujši prekršek. Zaradi navedenega je sodišče pridobilo plačilni nalog Mestnega redarstva Ljubljana z dne 21. 12. 2022, ki je postal pravnomočen 5. 1. 2023, iz katerega izhaja, , da je bila storilki zaradi prekrška, storjenega 14. 12. 20222 z motornim vozilom kategorije B, izrečena stranska sankcija 3 kazenskih točk. Na tej podlagi je ugotovilo, da je storilka v času preizkusne dobe, ki je tekla od 8. 1. 2022 in se iztekla 8. 1. 2023, dne 14. 12. 2022 storila hujši prekršek in sprejelo odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Pritožbi nasprotujeta takšni prvostopenjski odločitvi. Ob preizkusu razlogov sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami o nepravnomočnosti plačilnega naloga, s katerim je bilo ugotovljeno, da naj bi storilka storila hujši prekršek, je pritožbeno sodišče vpogledalo v listine spisa in pritožbi predložena dokazila (plačilni nalog Mestnega redarstva Ljubljana z dne 21. 12. 2022 z žigom o pravnomočnosti z dne 5. 1. 2023, sklep Mestne Občine Ljubljana z dne 10. 1. 2023, zahteva za sodno varstvo z dne 23. 1. 2023 s potrdilom o oddani priporoki, zahteva za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti plačilnega naloga z dne 23. 2. 2023 s potrdilom o oddani priporoki in sklep Mestne občine Ljubljana o zavrženju zahteve za sodno varstvo z dne 10. 1. 2023).

6. 199. člen ZP-1 določa, da odločba organa za odločanje o prekršku postane pravnomočna, ko je ni možno več izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo oziroma s pritožbo, ali če zoper njo ni pravnega sredstva oziroma če je bilo zoper odločbo organa vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, nastopi pravnomočnost z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva (drugi odstavek citiranega člena).

7. Na tej podlagi drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe, podprte z prej navedenimi dokazili vzbujajo dvom, ali je plačilni nalog z dne 21. 12. 2022, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje zaključilo, da je storilka storila hujši prekršek, dejansko postal pravnomočen dne 5. 1. 2023. Pritožba je uspela vsled zgoraj navedenih dokazil uspela vzbuditi dvom v pravilnost ugotovljenega odločilnega dejstva v zvezi s pravnomočnostjo tega plačilnega naloga.

8. Iz navedenih dokazil predloženih pritožbi tako izhaja dvom o pravilnosti potrdila o pravnomočnosti na plačilnem nalogu ob dejstvu, da je bila zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo, o katerem še ni bilo dokončno odločeno. Pritožnica po zagovorniku zato utemeljeno uveljavlja, da je klavzula pravnomočnosti preuranjeno dana na plačilni nalog, zato je preuranjena tudi ugotovitev, da je storilka v preizkusni dobi storila hujši prekršek, ki ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202. e člena ZP-1. Vzbujen dvom v pravilnost ugotovljenega nosilnega dejstva za sprejem izpodbijane odločitve pa utemeljuje pritožben zaključek, da je v delu, glede pravne podlage za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

9. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi, izpodbijan sklep razveljavilo in ker obravnavane kršitve ne more odpraviti samo, zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Takšna odločitev temelji na petem odstavku 163. člena v zvezi z 168. členom ZP-1. Ob tako sprejeti odločitvi pritožbeno sodišče do preostalih navedb pritožbe ni opredeljevalo.

10. Sodišče prve stopnje naj pred ponovnim sprejemom odločitve počaka na pravnomočno odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo, šele nato pa naj ponovno odloča o preklicu. V zahtevi za sodno varstvo pa bo moralo izkazati aktivnosti za prednostno obravnavanje v skladu s Sodnim redom (SR) in Zakonom o sodiščih (ZS).