Jedro

Revizije ni mogoče dovoliti glede vprašanj, ki se bodisi nanašajo na ugotovitev dejstev v konkretnem upravnem postopku, ki niso predmet revizijske presoje, bodisi presegajo navedeni predmet odločanja (ki je v ugotovitvi izkazanosti javne koristi za začetek postopka ustanovitve služnosti) oziroma presegajo revizijsko presojo v upravnem sporu, saj na njih odločitev sodišča prve stopnje ne temelji.

Zgolj splošna navedba revidentov, da ima odločitev zanju hude posledice, ker gre za omejevanje lastninske pravice na protipraven način, za dovolitev revizije ne zadošča.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo obeh tožnikov zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 35020-8/2013/7/00641111 z dne 10. 4. 2014. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Dovoljenost revizije utemeljujeta s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajata, da gre v zadevi za pomembna pravna vprašanja in da ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice. Uveljavljata vse revizijske razloge po prvem odstavku 85. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije in kako mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča.1

6. Revidenta teh zahtev nista izpolnila. Revidenta zastavljata kot pomembna pravna vprašanja (točka I., str. 2 in 3 revizije) vrsto vprašanj, ki pa se bodisi nanašajo na ugotovitev dejstev v konkretnem upravnem postopku, ki niso predmet revizijske presoje, bodisi presegajo navedeni predmet odločanja (ki je v ugotovitvi izkazanosti javne koristi za začetek postopka ustanovitve služnosti) oziroma presegajo revizijsko presojo v upravnem sporu, saj na njih odločitev sodišča prve stopnje ne temelji.

7. Ob tem se sicer Vrhovno sodišče strinja z revidentoma, da je za vzpostavitev služnosti v tovrstnih postopkih ključna pridobitev soglasja lastnikov za določeno nepremičnino, vendar navedeno ne odpira pomembnega pravnega vprašanja, saj za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne gre, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno.2 Ali pa je bilo tako zahtevano soglasje v konkretnem primeru podano ali ne, pa je stvar dejanske presoje, ki je Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne more opraviti, temveč je to stvar pristojnih upravnih organov in sodišča prve stopnje.

8. Revidenta tudi nista izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Zgolj splošna navedba revidentov, da ima odločitev zanju hude posledice, ker gre za omejevanje lastninske pravice na protipraven način, za to ne zadošča. 9. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 154. in 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 286/2008 , X Ips 189/2009, X Ips 423/2012 , X Ips 302/2013, X Ips 360/2013 in X Ips 86/2015. 2 Primerjaj s sklepi VS RS: X Ips 170/2015 z dne 27. 8. 2015, X Ips 27/2015 z dne 5. 3. 2015, X Ips 277/2013 z dne 23. 10. 2014, X Ips 274/2011 z dne 24. 5. 2012 in X Ips 457/2012 z dne 10. 4. 2013.