Posredovanje zdravstvenih OP policiji

Datum

14.02.2025

Številka

07120-1/2025/163

Kategorije

Policijski postopki, Posredovanje osebnih podatkov, Zdravstveni osebni podatki, Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj - ZVOPOKD

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja zdravstvenih osebnih podatkov policiji.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov policiji.

Pravno podlago za posredovanje podatkov policiji lahko poleg 148. člena ZKP predstavljata tudi 112. in 115. člen ZNPPol.

Posredovanje osebnih podatkov s strani druge osebe javnega sektorja pristojnemu organu je v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZVOPOKD dovoljeno, če je za posredovanje podana pravna podlaga v skladu s 6., 7. ali 8. členom ZVOPOKD.

Posredovanje osebnih podatkov se izvede na podlagi zahteve, ki mora imeti točno določeno vsebino.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem nadzornem ali drugem upravnem postopku.

IP pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

V 9. členu Splošne uredbe so določeni pogoji za zakonito obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, med katere spadajo tudi podatki v zvezi z zdravjem posameznika.

IP pojasnjuje, da pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov policiji predstavljata 112. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 - popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19, 153/21 – odl. US; v nadaljevanju: ZNPPol), ki v prvem odstavku določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti, ter 115. člen ZNPPol, ki določa, da morajo, če policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz obstoječih zbirk podatkov, državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje pristojnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz tega zakona ter zaradi varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države, na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke. Ta določba daje policiji pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov, ki jih upravljavci vodijo v zbirkah podatkov.

Poleg teh dveh določb IP izpostavlja tudi 148. člen Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – UPB, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 53/24; v nadaljevanju: ZKP), na katerega se v konkretnem primeru sklicuje policija. Omenjeni člen v prvem odstavku določa, da mora policija, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V drugem odstavku je določeno, da sme policija, da bi izvršila naloge iz prvega odstavka, zahtevati potrebna obvestila od oseb; opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage; za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru; ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov; razpisati iskanje osebe in stvari, ki se iščejo; v navzočnosti odgovorne osebe opraviti pregled določenih objektov in prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in pregledati določeno njihovo dokumentacijo ter ukreniti in storiti drugo, kar je potrebno.

Ob tem IP opozarja tudi na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20), ki se uporablja, kadar se osebni podatki s strani pristojnih organov iz 1. člena ZVOPOKD obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij. Posredovanje osebnih podatkov s strani druge osebe javnega sektorja (vanj spada tudi vaš javni zavod) pristojnemu organu je tako v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZVOPOKD dovoljeno, če je za posredovanje podana pravna podlaga v skladu s 6., 7. ali 8. členom ZVOPOKD. V skladu s 7. členom ZVOPOKD je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov med drugim zakonita, če je skladna z določbami 6. člena ZVOPOKD, so v zakonu določeni pogoji in ukrepi, s katerimi je zagotovljeno ustrezno varstvo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in je obdelava nujno potrebna za opravljanje nalog pristojnih organov, določenih z zakonom. Pristojni organ oziroma druga oseba javnega sektorja, ki se ji osebni podatki posredujejo, osebne podatke obdeluje samo za namen, za katerega so ji bili posredovani. V skladu z 69. členom ZVOPOKD se posredovanje osebnih podatkov izvede na podlagi zahteve, ki vsebuje:

1. podatke o vlagatelju zahteve (ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča za fizično osebo ter naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo oziroma pristojni organ) in podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2. pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3. namen obdelave osebnih podatkov;

4. predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni;

5. vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6. obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Vsebina pisne zahteve je torej po ZVOPOKD točno določena in med drugim vsebuje tudi pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov ter predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni. Vsaka zahteva mora vsebovati vse naštete elemente, sicer posredovanje ni upravičeno. Ob tem je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati (v konkretnem primeru posredovati) samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru.

Upravljavec vlagatelju zahteve, če zakon ne določa drugačnega roka, zahtevane osebne podatke po ZVOPOKD posreduje najpozneje v 15 dneh od prejema popolne zahteve ali pa ga v tem roku pisno obvesti o razlogih, zaradi katerih mu zahtevanih osebnih podatkov ne bo posredoval. Upravljavec mora za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti možnost poznejše ugotovitve, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in po kateri pravni podlagi, za kateri namen oziroma iz katerih razlogov oziroma za potrebe katerega postopka, razen če zakon za posredovanje posameznih vrst podatkov določa drugače. Te informacije upravljavec hrani pet let, razen če zakon za posredovanje posameznih vrst podatkov določa drugačen rok.

Ob tem IP dodaja še, da ZVOPOKD določa, da njune določbe veljajo za obdelave osebnih podatkov, ki se izvajajo v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelave osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvajajo z avtomatiziranimi sredstvi.

Na podlagi zgoraj omenjenih določb IP meni, da bi bilo posredovanje zahtevanih osebnih podatkov policiji v konkretnem primeru upravičeno le, če so izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji iz ZVOPOKD in te podatke policija potrebuje za opravljanje svojih nalog. Pri obdelavi posredovanih podatkov mora policija upoštevati tako zakonske določbe kot splošna načela obdelave osebnih podatkov in jih v skladu s tem ustrezno varovati.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru vaš zavod), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov