Jedro

Izhajajoč iz navedenih pravil je temeljna predpostavka motenja posesti ta, da ima tožeča stranka stvar (nepremičnino), za katero zatrjuje, da je motena v posesti z ravnanji nasprotne stranke, v dejanski posesti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek, da sta toženki motili zadnjo mirno posest tožnice s tem, da sta na celotni severni strani parcele tožeče stranke 694/3., ki se stika s parcelo toženih strank parc. št. 694/4. nepooblaščeno in samovoljno izkopali in fizično odstranili uradno postavljene mejnike in obstoječo ograjo iz alu vinogradniških stebrov, ki so bili postavljeni neposredno v zemljo in na kateri je bila pritrjena zelena plastična zastirka v višini 2 m ter nato na tem mestu nepooblaščeno in samovoljno postavili količke, ki so v nasprotju z mejniki ter novo ograjo širine žice 2,1 m, višine 2,20 m in dolžine 29,95 m tako, da nova ograja poteka po zgornji severni strani parcele tožeče stranke 694/3 vse do dvignjene ploščadi, na dvignjeni ploščadi pa je tudi ograja dvignjena na nivo ploščadi in poteka vzdolž celotne ploščadi vse do konca ploščadi vse do konca spodnje severne strani parcele tožeče stranke. Nadalje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da sta toženki dolžni na svoje stroške odstraniti oziroma porušiti navedeno novo ograjo in vzpostaviti prejšnje posestno stanje pred motitvenim ravnanjem ter tožeči stranki omogočiti nemoteno uporabo njenega zemljišča ter da sta se toženi stranki v bodoče dolžni vzdržati takšnih ali podobnih motilnih dejanj, vse pod pretnjo denarne kazni (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.591,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi prvostopnemu sodišču očita arbitrarnost, ker ni pravilno ocenilo izpovedbe prič, zadevo pa je tudi presojalo izven dokazne podlage. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožena stranka storila zatrjevana motilna dejanja. Novo postavljena ograja je višja od prejšnje in predstavlja grobo kršitev sosedskega prava in sožitja. Modifikacija tožbenega zahtevka tudi ni vložena prepozno, ker je tožeča stranka posestno varstvo zahtevala v 30 dneh od nastalega motenja. Sicer pa v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožena stranka staro ograjo podrla in na praktično isto mesto postavila novo ograjo, ki pa je moteča za tožečo stranko, ker posega v njeno zemljišče. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev prvostopnega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Posestno varstvo urejata materialnopravna določba 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ)1 ter procesno pravilo iz 426. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).2 Izhajajoč iz navedenih pravil je temeljna predpostavka motenja posesti ta, da ima tožeča stranka stvar (nepremičnino), za katero zatrjuje, da je motena v posesti z ravnanji nasprotne stranke, v dejanski posesti. Prvostopno sodišče je povsem pravilno ugotovilo (to dejstvo izhaja iz izpovedbe same tožnice), da je tožena stranka postavila novo ograjo iz razloga, ker je bila stara ograja dotrajana, pri čemer je nova ograja postavljena še nekoliko bolj na zemljišče v posesti tožene stranke (nameščena še nekoliko bolj levo od betonskega propusta, fotografije C14 do C17), kot je potekala trasa stare ograje. Navedene ograje in zemljišča, po katerem je potekala ograja, tožeča stranka nikoli ni imela v posesti (to je povedala sama tožnica zaslišana kot stranka) in tako tožnica tudi ne more biti posestno motena z nadomestitvijo stare z novo ograjo, pri čemer je nova ograja celo nekoliko nižja. Že iz navedenega razloga je prvostopno sodišče povsem pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke na motenje posesti z zatrjevano postavitvijo nove ograje. Takšno odločitev je tudi povsem ustrezno obrazložilo in tako sodišču prve stopnje tudi ni očitati arbitrarnosti.

6. Pri tem ima prvostopno sodišče tudi prav, da je tožnica razširila (ne samo precizirala) zahtevek z zatrjevanjem, da sta toženki izkopali in fizično odstranili mejnike ter postavili svoje količke in da je navedena sprememba vložena po prekluzivnem roku 30 dni, kot ga določa 32. člen SPZ.3 Zaradi poteka subjektivnega roka je v tem delu tožbeni zahtevek pravilno zavrglo kot prepozen (točka 6 in 7 prvostopnega sklepa).

7. Iz že navedenih materialnopravnih in procesnih pravil (33. člen SPZ, 426. člen ZPP) nadalje izhaja, da postopka zaradi motenja posesti ni mogoče obremeniti z ugotavljanjem, ali kateri od strank pripada kakšna stvarna (lastninska) pravica na sporni stvari, izključeno pa je tudi odločanje o odškodninskih zahtevkih. To pa pomeni, da so vsa pritožbena izvajanja glede poteka meje, lastništva zemljišča, na katerem posest sicer izvršuje tožena stranka ter glede škode zaradi postavitve ograje, neupoštevna v postopku obravnavane tožbe zaradi motenja posesti.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 366. členom v zvezi z drugim odstavkom 365. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške. Tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato sama krije svoje pritožbene stroške.

1 Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika. 2 Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. 3 Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.