Jedro

Optično omrežje ne predstavlja zbirne stvari, temveč skupnost stvari (universitas rerum), ki je le miselni pojem ter zato ne more biti predmet stvarnih pravic. To je lahko le posamezna stvar. Telekomunikacijski vodi kot kabelska kanalizacija niso sestavine nepremičnine po načelu superficies solo cedit po 8. v zvezi s 16. členom SPZ, da so premičnine in kot samostojne (skupnost) stvari predmet stvarnih pravic.

Tako telekomunikacijski vodi kot kabelska kanalizacija, zlasti kadar so v funkciji, ležijo na oziroma v določenih nepremičninah. Ko so stranke sklepale notarski zapis, bi morale vanj vnesti tudi podatke o parcelni številki in katastrski občini, kjer leži oprema. Ravno ti podatki oziroma številka objekta ali dela objekta predstavljajo enolični identifikacijski znak opreme po prvem odstavku 11. člena Uredbe za vpis v register pri Ajpes.

Izrek

I. Pritožba prvotnega upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 4. 2014 v zvezi s sklepom o popravi z dne 12. 5. 2014 v izpodbijani I., III. točki izreka in v prvem odstavku IV. točke izreka.

II. Prvotni upnik in dolžnik krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje z dne 29. 4. 2014 in sklepom o popravi z dne 12. 5. 2014. III. Pritožba novega upnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 9. 2015 se zavrže.

Obrazložitev

O pritožbi prvotnega upnika:

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom v zvezi s sklepom o popravi ugodilo ugovoru dolžnika z dne 5. 7. 2013 in razveljavilo sklep o izvršbi z dne 13. 6. 2013 ter zavrnilo predlog za izvršbo (I. točka izreka). Ugodilo je predlogu dolžnika za odlog izvršbe in odložilo izvršbo do pravnomočne odločitve o ugovoru (II. točka izreka). Sklenilo je, da upnik sam trpi svoje stroške tega postopka (III. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti dolžniku 3.632,90 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. V presežku je zavrnilo stroškovni zahtevek dolžnika (IV. točka izreka). Po vpogledu v notarski zapis, ki predstavlja izvršilni naslov, je ugotovilo, da je bilo v točki 3 sporazuma dogovorjeno, da se kreditna terjatev banke zavaruje z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na objektih gospodarske javne infrastrukture - telekomunikacijskih vodih, ki sestavljajo optično omrežje v R., in da zastavitelj zastavlja objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisane v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture pri GURS na podlagi elaborata št. X. z naslednjimi podatki: ID - enolična identifikacijska številka objekta v sistemu zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture / ID UPR - enolična identifikacijska številka objekta v sistemu katastra lastnika / SIF VRSTE - vrsta objekta / CC KLAS - šifra objekta po CC - SI klasifikaciji, v nadaljevanju pa so našteti vsi zastavljeni objekti z identifikatorjem. Ni sledilo trditvam upnika, da je bilo zastavljeno optično omrežje kot celota, saj iz opredelitve izhaja, da so zastavljeni le posamezni objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so opisno opredeljeni kot telekomunikacijski vodi, glede na njihov identifikator SIF VRSTE 6102 pa po šifrantu zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture predstavljajo kabelsko kanalizacijo (in ne telekomunikacijskih vodov, ki imajo oznako 6101). Predmet zastave je kabelska kanalizacija, ki je v 23. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1) opredeljena kot horizontalni gradbeno-inženirski objekt, sestavljen iz kanalov, cevi in podobnega, ki omogoča postavitev in vzdrževanje telekomunikacijskih vodov. Ni mogoče šteti, da je predmet zastave optično omrežje v R. kot celota, saj optično omrežje poleg kabelske kanalizacije sestavljajo tudi telekomunikacijski vodi, antenski stolp, objekt bazne postaje, antena, jašek, centrala itd. Sestavljene premičnine sodijo v drugo kategorijo premičnin iz 8. člena Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljevanju: Uredba), torej med opremo, na kateri se lahko ustanovi le registrska zastavna pravica. Pojem oprema je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljena kot predmeti, oblačila, namenjeni za opravljanje kake dejavnosti. ZEKom-1 določa, da so elektronska komunikacijska oprema pripadajoče naprave elektronskih komunikacijskih omrežij, ki omogočajo elektronske komunikacijske storitve (5. točka prvega odstavka 3. člen). Za identifikacijo omrežja je bistveno, da je za vsak del opreme, objekta, naprav natančno definirana lokacija, kjer se oprema nahaja, in če optično omrežje ni dovolj določno opredeljeno, na njem ni možno ustanoviti zastavne pravice, ker ni možen vpis opreme v register neposestnih zastavnih pravic brez teh podatkov. Iz izvršilnega naslova izhaja, da ne vsebuje podatkov o nepremičninah, na kateri se nahajajo zastavljeni objekti, zato na podlagi takšnega sporazuma ni moglo priti do vpisa zastavne pravice v register.

2. Zoper (smiselno) I., III. točko izreka in prvi odstavek IV. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o popravi vlaga pritožbo prvotni upnik iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da se strinja z delom trditev v članku dolžnikovega pooblaščenca in sicer s stališčem, v katerem opozarja na 24. člen Uredbe. Na navedeno določbo je opozorilo tudi sodišče, vendar je v nadaljevanju obrazložitve zmotno ugotovilo, da naj bi dolžnik razpolagal s služnostno pravico že ob sklenitvi sporazuma. Ni mogoče enačiti telekomunikacijskih vodov, ki se res vpisujejo v register gospodarske javne infrastrukture z identifikacijskimi znaki, in premičnine (cevi in jaške), iz katerih so telekomunikacijski vodi sestavljeni v naravi in ki nimajo identifikacijskih znakov. Ne more biti dvoma, da so v naravi zastavljeni predmeti res cevi in jaški (objekti gospodarske javne infrastrukture) in da je bil edini razlog, zaradi katerega so bili v notarskem zapisu opredeljeni kot telekomunikacijski vodi s številkami, kot izhaja iz registra gospodarske javne infrastrukture, dejstvo, da je bilo potrebno v skladu z drugim odstavkom 171. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) natančno opisati premičnine. Sodišče je zmotno razlagalo vsebino tretjega odstavka sporazuma z dne 24. 4. 2009, v katerem je opredeljeno kaj je predmet zastavne pravice. Kot izhaja iz te določbe, je bil med upnico in dolžnico sklenjen dogovor o zastavi objektov gospodarske javne infrastrukture - telekomunikacijskih vodov, ki sestavljajo optično omrežje v R. in ne dogovor o zastavi posameznih telekomunikacijskih vodov oziroma posameznih cevi in jaškov, iz katerih je sestavljen posamezni telekomunikacijski vod. Zastavna pravica je bila pridobljena na celotnem optičnem omrežju, sestavljenem iz telekomunikacijskih vodov (kot zbirni stvari) in ne zgolj na posameznih ceveh in jaških, iz katerih je sestavljeno optično omrežje. Zmotno je stališče sodišča, da je mogoče telekomunikacijske vode, ki sestavljajo dele optičnega omrežja, šteti kot dolžnikovo opremo. Kolikor bi zakonodajalec želel omogočiti vpis katerekoli premičnine v register, v Uredbi ne bi opredelil zgolj treh (prav: štirih) vrst premičnin, ki se lahko vpišejo v register. Presoja identifikacijskih znakov telekomunikacijskih vodov, kot so vpisani v zbirnem registru gospodarske javne infrastrukture, je za odločitev pravno brezpredmetna.

3. Dolžnik je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da notar ni mogel in ni smel vpisati v register zastavne pravice, ker je bil že sporazum kot zavezovalni pravni posel neveljaven iz dveh razlogov. Prvi, da je bil predmet sporazuma nedopusten. Drugi pa, da dolžnik kot zastavitelj ni bil razpolagalno sposoben. Oprema bi morala biti v sporazumu o zavarovanju terjatve individualno določena z navedbo parcel in katastrskih občin ter z oznako identifikatorja gospodarske javne infrastrukture. Očitno upnik ne razlikuje med telekomunikacijski vodi in kabelsko kanalizacijo (cevi, jaški). Tako kanalizacija kot telekomunikacijski vodi so samostojne stvari. Optično telekomunikacijsko omrežje nima lastnosti zbirne stvari, kvečjemu bi šlo za skupnost stvari v smislu paragrafa 302 ODZ. Zgolj individualno določena oprema, kot npr. kabelska kanalizacija z identifikatorjem št. 6102 in z navedbo parcele ter katastrske občine preko katere poteka ali telekomunikacijski vodi z identifikatorjem 6101 z navedbo parcele in katastrske občine, je lahko predmet zastavne pravice, nikakor pa ne celotno omrežje R. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodno pritožbeno povzemanje druge alineje prve točke prvega odstavka 24. člena Uredbe(1) in navedbe prvotnega upnika: (-) da je sodišče zmotno ugotovilo, da naj bi dolžnik ob sklenitvi sporazuma razpolagal s služnostno pravico, (-) da je dolžnik pridobil služnostno pravico več mesecev po ustanovitvi zastavne pravice, (-) da je dolžnik postal imetnik služnostne pravice 3. 10. 2009 in da je bil sporazum, s katerim je upnik pridobil zastavno pravico, sklenjen 24. 4. 2009, torej skoraj pol leta pred pridobitvijo služnostne pravice oziroma natančneje več kot pet mesecev pred sklenitvijo pogodbe, ki je dala dolžniku pravico zahtevati vknjižbo služnostnih pravic v njegovo korist ter (-) da zaradi tega notar ni smel zahtevati vpisa zastavne pravice v register Ajpes, so pravzaprav v škodo prvotnega upnika. Pogodbene stranke(2) in notar ob sklepanju notarskega zapisa z dne 24. 4. 2009 očitno niso imeli pomisleka zoper dolžnikovo pravico do uporabe prostora, to je služnostno pravico. Če bi tedaj prvotni upnik kot kreditodajalec imel pomislek, bi odklonil podpis notarskega zapisa, ker bi mu dolžnik zastavljal nekaj, s čimer ni imel pravice razpolagati, torej česar ne more zastaviti in upnik ne bi imel niti veljavnega zavezovalnega posla za pridobitev zastavne pravice.

6. Prvotni upnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je bila pridobljena zastavna pravica na celotnem optičnem omrežju, sestavljenem iz telekomunikacijskih vodov (kot zbirni stvari), in ne zgolj na posameznih ceveh in jaških. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbe notarskega zapisa, v katerih je opredeljen predmet zastave: objekti gospodarske javne infrastrukture - telekomunikacijski vodi, ki sestavljajo optično omrežje v R., […] objekti gospodarske javne infrastrukture, vpisani v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture pri GURS na podlagi elaborata št. X. z naslednjimi podatki: ID - enolična identifikacijska številka objekta v sistemu zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture / ID UPR - enolična identifikacijska številka objekta v sistemu katastra lastnika / SIF VRSTE - vrsta objekta / CC KLAS - šifra objekta po CC - SI klasifikaciji, v nadaljevanju pa so našteti vsi zastavljeni objekti z identifikatorjem (15. točka obrazložitve).

7. Optično omrežje ne predstavlja zbirne stvari, temveč skupnost stvari (universitas rerum), ki je le miselni pojem ter zato ne more biti predmet stvarnih pravic. To je lahko le posamezna stvar. Skupnost stvari je npr. knjižnica, čreda ovac, zaloge repro materiala.(3) Takšna stvar ni sestavljena stvar, saj deli niso povezani v novo celoto, prav tako ne gre za odnos glavne stvari in pritikline, saj nobeno delo celote nima prevladujočega pomena. Ker gre za več samostojnih stvari, te ohranjajo svojo stvarnopravno samostojnost in z njihovo povezanostjo ne nastane nova stvar, ki bi bila predmet stvarnih pravic. Drugače pa je v sferi obligacijskega prava, kjer velja blažja zahteva določenosti pravnega posla.(4)

8. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da so (lahko) bili zastavljeni le posamezni objekti gospodarske javne infrastrukture in ne optično omrežje kot celota (15. točka obrazložitve). Ali so v tem primeru stranke v notarskem zapisu kot objekte gospodarske javne infrastrukture mislile telekomunikacijske vode (ki imajo v šifrantu zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture identifikator SIF VRSTE 6102(5)) ali kabelsko kanalizacijo (ki ima v šifrantu identifikator SIF VRSTE 6101) ali morda oboje glede na njuno funkcionalno povezanost(6) niti ni bistveno. Bistveno je, da tako telekomunikacijski vodi kot kabelska kanalizacija niso sestavine nepremičnine po načelu superficies solo cedit po 8. v zvezi s 16. členom SPZ, da so premičnine in kot samostojne (skupnost) stvari predmet stvarnih pravic.

9. Prvotni upnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da ne gre za opremo v smislu Uredbe, da sodišče izhaja iz napačne predpostavke, da opremo pomenijo vsi predmeti, ki so namenjeni opravljanju dejavnosti in da bi ob takšni razlagi besede oprema bil mogoče (logičen) zaključek, da je tudi cev, po kateri je v trgovskem prostoru napeljano električno omrežje, mogoče šteti kot opremo, saj je namenjena opravljanju dejavnosti. Zadnji primer ne drži, kajti cev, po kateri je v prostoru napeljano električno omrežje, predstavlja sestavino nepremičnine po 16. členu SPZ.(7) Tudi ne drži, da tedaj, kolikor bi zakonodajalec želel omogočiti vpis katerekoli premičnine v register, v Uredbi ne bi opredelil zgolj štirih vrst premičnin, ki se lahko vpišejo v register. Drugih argumentov zakaj telekomunikacijski vodi in / ali kabelska kanalizacija ne bi bila oprema v smislu Uredbe prvotni upnik ne navaja.

10. Tako telekomunikacijski vodi kot kabelska kanalizacija, zlasti kadar so v funkciji, ležijo na oziroma v določenih nepremičninah. Ko so stranke sklepale notarski zapis, bi morale vanj vnesti tudi podatke o parcelni številki in katastrski občini, kjer leži oprema. Ravno ti podatki oziroma številka objekta ali dela objekta predstavljajo enolični identifikacijski znak opreme po prvem odstavku 11. člena Uredbe za vpis v register pri Ajpes. Da je prvotni upnik lahko že v notarskem zapisu navedel podatke o nepremičninah, v katerih so telekomunikacijski vodi, je zatrjeval v svoji vlogi z dne 5. 12. 2013 (listna št. 75 spisa). Poleg tega je sodišče prve stopnje iz dolžnikove vloge z dne 31. 1. 2014 povzelo primer izpisek iz registra, ko je bila na podlagi notarskega zapisa SV 1028-2009 z dne 5. 11. 2009 pri številnih nepremičninah vpisana zastavna pravica na opremi: kabelski jaški (različnih premerov in globin), litoželezni pokrovi, cevi (različnih premerov), optični kabli (različne vrste), spojka in da je nadaljnji primer vpisa zastavnih pravic na kabelskih jaških, litoželeznih pokrovih, ceveh razviden iz potrdila o opravljenem vpisu spremembe podatkov zastavne pravice na premičnini št. Y. z dne 15. 10. 2013, izdanega na podlagi notarskega zapisa SV 998/2013 (14. točka obrazložitve). Teh ugotovitev prvotni upnik v pritožbi ne izpodbija. Tudi Ajpes je na zaprosilo sodišča, ali je možno v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic vpisati zastavno pravico na objektih gospodarske javne infrastrukture - telekomunikacijskih vodih, ki sestavljajo optično omrežje, 26. 9. 2013 podal odgovor, da v registru obstajajo vpisi tovrstne opreme (10. točka obrazložitve). Teh povzemanj prvotni upnik v pritožbi ne izpodbija.

11. Ker upnik nima vpisane zastavne pravice na telekomunikacijskih vodih in / ali kabelski kanalizaciji v registru Ajpes(8), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni pridobil zastavne pravice (18. točka obrazložitve). Zato izvršba s cenitvijo, prodajo in poplačilom teh premičnin ni utemeljena.

12. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo prvotnega upnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 4. 2014 v zvezi s sklepom o popravi z dne 12. 5. 2014 v izpodbijani I., III. točki izreka in v prvem odstavku IV. točke izreka.

13. Prvotni upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih dolžnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

14. Tudi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in ker z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

O pritožbi novega upnika:

15. Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom ustavilo izvršilni postopek s prodajo zastavljenih premičnin z dne 7. 8. 2015. Ugotovilo je, da je bil nad dolžnikom s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 456/2015 z dne 5. 8. 2015 začet stečajni postopek, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod St 2340/2015. Sodišče je s sklepom o izvršbi dovolilo le prodajo zastavljenih premičnin, kar pomeni, da v tem postopku rubež premičnin ni bil opravljen (niti dovoljen) in posledično upnik v tem postopku ni pridobil ločitvene pravice na premičnem premoženju dolžnika (predmet postopka so bile zastavljene premičnine, na katerih naj bi upnik pridobil zastavno pravico izven postopka na podlagi sklenjenega pravnega posla, pri čemer je sodišče s sklepom o ugovoru sprejelo stališče, da zastavna pravica ni bila ustanovljena niti izven postopka).

16. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo novi upnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je Ustavno sodišče z odločbo Up-653/15-176 z dne 5. 11. 2015 razveljavilo sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 456/2015 z dne 5. 8. 2015 o začetku stečajnega postopka zoper dolžnika in zadevo vrnilo Višjemu sodišču v Ljubljani v ponovno odločanje. Zoper dolžnika ne teče stečajni postopek.

17. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku.

18. Pritožba ni dovoljena.

19. Sodišče prve stopnje je s prej izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo predlog za izvršbo. Odločitev je po prejšnjem sklepu sodišča druge stopnje postala pravnomočna. Zavrnitev predloga pomeni, da ni več postopka. V tem primeru tudi ugoditev pritožbi novega upnika, ker je bil sklep o začetku stečajnega postopka res razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča, ne bi omogočila novega postopka. Zato novi upnik nima pravnega interesa za izpodbijanje kasnejšega sklepa o ustavitvi postopka. Sodišče druge stopnje je zato zavrglo pritožbo novega upnika (352. člen ZPP v zvezi s prvo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Ta se glasi: (1) Notar ne sme zahtevati vpisa nastanka zastavne pravice v register v naslednjih primerih: 1. če se zahteva vpis na podlagi odpravka neposredno izvršljivega notarskega zapisa in zastavitelj: [...], - v primeru vpisa premičnin iz 10. in 11. člena z izpiskom iz zemljiške knjige ali drugimi listinami ne izkaže svoje pravice do uporabe prostora, v katerem se te premičnine nahajajo.

Op. št. (2): Poleg prvotnega upnika in dolžnika - zastavitelja tudi kreditojemalec.

Op. št. (3): R. Vrenčur, SPZ s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, strani 133 do 135. Op. št. (4): M. Juhart, Stvarno pravo, GV Založba Ljubljana 2007, stran 69, 70. Op. št. (5): Šifrant je predložil dolžnik z vlogo z dne 31. 1. 2014 (pripet listni št. 72 spisa) in sodišče prve stopnje ga je vpogledalo (15. točka obrazložitve), česar prvotni upnik ne izpodbija.

Op. št. (6): Prvotni upnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da so telekomunikacijski vodi sestavljeni iz cevi in jaškov. Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom), ki je veljal v času sklenitve notarskega zapisa 24. 4. 2009 še v prvotnem besedilu, je definiral telekomunikacijski vod kot celotno podzemno ali nadzemno povezavo med dvema ali več točkami, po katerih je možna enosmerna, dvosmerna ali obojesmerna komunikacija (41.a točka 3. člena ZEKom). Kanali, cevi in podobno, ki omogoča postavitev in vzdrževanje telekomunikacijskih vodov pa predstavlja kabelsko kanalizacijo in je horizontalni gradbeni inženirski objekt (11.a točka 3. člena ZEKom). To definicijo je pravilno povzelo tudi sodišče prve stopnje, čeprav jo je citiralo iz po sklenitvi notarskega zapisa uveljavljenega ZEKom-1 (15. točka obrazložitve).

Op. št. (7): Zgradbe in vsi njihovi deli (vrata, okna, zidovi) so sestavine nepremičnine (M. Tratnik, SPZ s komentarjem, stran 119).

Op. št. (8): Izvršitelj je v poročilu z dne 3. 10. 2013 ugotovil, da naj bi bila centrala optičnega omrežja v R. v kletnih prostorih Zdravstvenega doma R. na naslovu Ulica OF 8, R. Ugotovil je, da na naslovu Ulica OF 8, R. v prostorih z oznako K7 ni centrale, prostor je v III. gradbeni fazi. Ko je hotel pregledati še napeljavo zastavljenih premičnin, je ugotovil, da so sicer jaški s cevmi zgrajeni, vendar telekomunikacijsko omrežje ni položeno. Cenitve premičnih stvari ni mogel opraviti, ker je na kraju ugotovil, da optično omrežje, ki je predmet izvršbe, ni položeno (pripeto listni 36 spisa).