Jedro

Z izpodbijanim sklepom Državne volilne komisije, je zgolj opredeljena oblika in vsebina glasovnice, določena v 7. in 20. členu ZVPEP. Ta sklep v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Dr. A. A. (v nadaljevanju pritožnik)1 je na Vrhovno sodišče vložil vlogo, v kateri navaja, da stranka Zelenih Slovenije sproža upravni spor na podlagi Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) zoper sklep, s katerim naj bi Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) opustila spoštovanje Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (v nadaljevanju ZSZN-1), ki v tretjem odstavku 16. člena določa, da se znanstveni naslov pristavlja pred imenom in priimkom. S tem naj bi odvzela akademske nazive kandidatom na listi za evropske volitve 2019. 2. Od Vrhovnega sodišča pričakuje posvetovanje z Ministrstvom za šolstvo, odpravo izpodbijanega sklepa in da DVK naloži spoštovanje ZSZN-1. 3. Pritožba ni dovoljena.

4. Glede na to, da je pritožnik podpisal vlogo v svojem imenu, da ni navedel, da jo vlaga kot zastopnik politične stranke, niti ni priložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je pooblaščen za zastopanje politične stranke Zeleni Slovenije, in ker tudi iz javno objavljenih podatkov registra političnih strank ne izhaja, da je zastopnik te stranke, je Vrhovno sodišče štelo, da jo vlaga v svojem imenu. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da je vloženo pravno sredstvo glede na pritožnikovo uvodno pojasnilo, da sproža upravni spor na podlagi ZVDZ, obravnavalo kot pritožbo zaradi varstva pritožnikove volilne pravice.

5. Za odločanje o zakonitosti aktov volilnih organov pri volitvah poslancev v evropski parlament v upravnem sporu je pristojno Vrhovno sodišče (5. člen Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, v nadaljevanju ZVPEP). Isti zakon določa, da se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor (prvi odstavek 7. člena), torej ZVDZ. Ker ZVPEP ne ureja sodnega varstva volilne pravice, je treba uporabiti ustrezne določbe ZVDZ.

6. Iz prvega odstavka 105. člena ZVDZ je razvidno, da je pritožba na sodišče mogoča zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije iz drugega odstavka 103. člena tega zakona (to je zoper odločbo, s katero volilna komisija volilne enote odloči o ugovoru kandidata ali predstavnika liste kandidatov zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja) ter zoper odločbo DVK iz 104. člena ZVDZ (to je zoper odločbo, s katero DVK razveljavi ali spremeni odločbo volilne komisije volilne enote, izdano v postopku potrjevanja list kandidatov).

7. Iz teh določb izhaja, da odločanje o zakonitosti aktov volilnih organov pri volitvah poslancev v evropski parlament v fazi pred volilnim dnem, torej v postopku kandidiranja, pomeni odločanje o zakonitosti pravnih aktov v smislu 105. člena ZVDZ. Mednje sklep DVK, ki ga izpodbija pritožnik, ne sodi. S tem sklepom, ki ga pritožnik sicer ni priložil, je pa javno objavljen na spletni strani Državne volilne komisije, namreč ni bilo odločeno o nobenem vidiku pritožnikove volilne pravice, ampak zgolj opredeljena oblika in vsebina glasovnice, določena v 7. in 20. členu ZVPEP. Tako je v I. točki tega sklepa določen format velikosti glasovnice in njen naslov, ter besedila navodila za glasovanje, v II. točki je določeno, da za navodilom sledijo zaporedne številke kandidatov, imena list in kandidatke ter kandidati, v III. točki je določeno tiskanje v večbarvni tehniki, če je sestavni del imena liste tudi znak politične stranke, v IV. točki pa še, da je na glasovnici odtis žiga Državne volilne komisije.

8. Omenjeni sklep tako v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice. To ne izhaja niti iz pritožnikove vloge, saj ni sporno, da je bila pritožnikova lista kandidatov potrjena in to z vsebino, ki je določena v prvem odstavku 51. člena ZVDZ, torej z osebnimi podatki kandidatov, med katerimi so navedeni stopnja izobrazbe, naziv izobrazbe, strokovni ali znanstveni naslov in delo, ki ga opravlja posamezni kandidat. 9. Vrhovno sodišče pa je pritožniku v sklepu Uv 1/2019 že pojasnilo, da glasovnica ni oblastni akt, ki bi ustvarjal pravne posledice za pritožnika, ampak je realni (materialni) akt v postopku izvedbe volitev. Tudi sklep z navedeno vsebino namreč ne učinkuje na pritožnikov položaj imetnika akademskega naziva, saj mu z njim naziv ni bil odvzet ali omejena uporaba. Prav tako kot glasovnica tudi sklep o obliki in vsebini glasovnice ne more imeti nobenih pravnih posledic za pritožnikov položaj kandidata za evropskega poslanca in jih pritožnik tudi ne zatrjuje. Njegovo zahtevo, naj DVK spoštuje ZSZN-1, je v okviru obravnavanega spora treba razumeti kot predlog, naj Vrhovno sodišče naloži DVK, da za glasovanje zagotovi glasovnice z navedbo akademskih nazivov kandidatov. Iz tega izhaja, da je tudi za pritožnika sporna bodoča, načrtovana uporaba glasovnic in s tem izvedba glasovanja s takimi glasovnicami. Nepravilnostim ob glasovanju pa je, kot je bilo pritožniku prav tako že pojasnjeno v sklepu Uv 1/2019, namenjeno sodno varstvo po volilnem dnevu.

10. Ker torej izpodbijani sklep DVK ni akt, ki bi bil lahko predmet presoje zakonitosti v volilnem sporu po 105. členu ZVDZ, je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 105. člena ZVDZ).

1 Kandidat na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament.