Jedro

Za spore v zvezi s tehničnimi izboljšavami, v katerih stranki nista v razmerju delavca in delodajalca in v katerih so postopki pred sodiščem začeti pred uveljavitvijo Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja so pristojna delovna sodišča na podlagi določbe 169. člena Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, v zvezi s 7. točko 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno in krajevno nepristojno sodišče in sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v stvarno in krajevno pristojno reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Zoper zgoraj navedeni sklep se pritožujeta tožeča in tožena stranka, oba iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlagata, da Višje delovno in socialno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter mu zadevo vrne v nadaljnji postopek.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pravilno opozarja pritožba tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 6. odstavka 7. člena v zvezi s 3. točko 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94), ker se ta določba nanaša na spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, s slikami ali risbami in tehničnimi izboljšavami. Tožnik in tožena stranka namreč nikoli nista bila v razmerju delavca in delodajalca, ker tožnik nikoli ni bil zaposlen pri tožencu, kar je med strankama nesporno. Zato v tem primeru ni možno uporabiti določbe o pristojnosti iz 3. točke 4. člena ZDSS. V konkretnem primeru gre za spor o uporabi tehnične izboljšave, o katerem je po določbi 169. člena Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (ZVIT - Ur. l. SFRJ št. 34/81, 3/90 in 20/90) pristojno odločati sodišče združenega dela. Določbe 11. poglavja navedenega zakona, ki so urejale tehnične izboljšave,so ostale v veljavi tudi ob uveljavitvi Zakona o industrijski lastnini (ZIL - Ur. l. RS, št. 13/92, 27/93), ki je v 126. členu določil, da navedene določbe ostanejo v veljavi in so ostale v veljavi vse do uveljavitve Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja (ZPILDR - Ur.l. RS, št. 45/95). Po 38. členu ZPILDR določbe o poravnalnem postopku in sodnem varstvu iz tega zakona veljajo le za izume in tehnične izboljšave, ki so bile ustvarjene pred uveljavitvijo tega zakona, če sodni postopki v zvezi z njimi niso bili začeti. Torej imamo v konkretnem primeru opraviti s specialnim predpisom, to je Zakonom o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki je določal izključno pristojnost v sporih glede tehničnih izboljšav in sicer je določal, da so pristojna sodišča združenega dela. Glede na dejstvo, da so sodišča združenega dela na podlagi določbe 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih prenehala z delom z dnem uveljavitve tega zakona, to je z 13.5.1994 in da so s tem dnem začela z delom sodišča, ustanovljena z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih, ki so v zadevah, v katerih še ni bila izdana odločba na prvi stopnji, nadaljevala postopek po novem zakonu (1. alinea 68. člena), s pristojnostmi določenimi s tem zakonom, je treba določbo o pristojnosti sodišča združenega dela razumeti kot pristojnost delovnega sodišča. 4. člen ZDSS določa, kdaj so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih in jih v točkah 1 do 6 taksativno našteva, pod 7. točko pa določa, da so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih, če tako določa zakon. V konkretnem primeru je to Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki določa stvarno pristojnost, ne pa posebne krajevne pristojnosti. Za navedene spore ni možno uporabiti določbe 3. odstavka 7. člena ZDSS, ki določa, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojno za sojenje in odločanje v vseh sporih iz 3. točke 4. člena tega zakona, to je v sporih med delodajalci in delavci v zvezi z izumom, oblikami teles, slikami ali risbami in tehničnimi izboljšavami. Kot je bilo namreč že navedeno, ne gre za tak spor, ker ne gre za spor med delodajalcem in delavcem, temveč za spor, za katerega je pristojnost delovnega sodišča določena s posebnim zakonom (7. točka 4. člena).

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbama tožeče in tožene stranke ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nadaljnje reševanje sodišču prve stopnje.