Jedro

Uveljavitev v materialnem predpisu zagrožene sankcije je možna le v primeru, če je bila stranka opozorjena na posledice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru zaradi kršitve pravil postopka iz 2. točke 1. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo odločbo tožene stranke z dne 4.9.2003, in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnik s 26.8.2003 izbriše iz registra zasebnih raziskovalcev. Kot podlago svoje odločitve je navedla Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/2002) ter na njegovi podlagi izdan Pravilnik o postopku in pogojih za vpis posameznikov v register zasebnih raziskovalcev (Uradni list RS, št. 42/2003). Iz določb navedenega pravilnika izhaja obveznost zasebnega raziskovalca, da posreduje ministrstvu do 24.8.2003 prvo poročilo o delu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Tega poročila tožena stranka ni prejela v predpisanem roku.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožena stranka kršila pravila postopka, saj tožnik ni bil opozorjen na posledice neizpolnitve naložene obveznosti. Zato je sodišče odločbo tožene stranke odpravilo.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V postopku ni bilo kršeno načelo varstva strank. Tožena stranka je tožnika obvestila o objavi novega Pravilnika o postopku in pogojih za vpis posameznikov v register zasebnih raziskovalcev. Namen obvestila je bil, da tožena stranka opozori tožnika na obveznost. Pravilnik je bil objavljen. Zato ni mogoče sprejeti stališča, da je bilo kršeno načelo varstva pravic strank. Tožena stranka predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbo zavrne.

Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je pritožba neutemeljena, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna.

Pritožba ni utemeljena.

Upravni spor se nanaša na utemeljenost izbrisa tožnika iz registra zasebnih raziskovalcev. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti ter na Pravilnik o postopku in pogojih za vpis posameznikov v register zasebnih raziskovalcev.

Navedeni Pravilnik je stopil v veljavo 24.5.2003. V 15. členu določa, da je zasebni raziskovalec dolžan vsaki dve leti do konca meseca januarja predložiti ministrstvu poročilo o delu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. V 20. členu, ki je uvrščen v poglavje prehodnih in končnih določb, je za zasebne raziskovalce vpisane v register do 31.12.2002, določena obvezna pridobitev poročila o delu iz 15. člena Pravilnika v rok treh mesecev od uveljavitve Pravilnika. V 18. členu je določena sankcija za primer, če zasebni raziskovalec ne predloži poročila o delu, saj je predvideni izbris iz registra, ki se izvede po uradni dolžnosti.

Tožnik je bil vpisan v register zasebnih raziskovalcev 20.9.2000. Niti navedeni zakon niti Pravilnik ne vsebujeta posebnih postopkovnih določb v zvezi z vpisom oziroma izbrisom iz registra zasebnih raziskovalcev. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča potrebno obvestilo tožene stranke z dne 12.6.2003, s katerim je tožniku utemeljeno naložila, da v smislu 20. člena citiranega Pravilnika do 24.8.2003 predloži prvo poročilo o delu in ga seznanila tudi z vsebino poročila, ki ga določa 15. člen Pravilnika, presojati z vidika določb Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ureja pravila postopanja in upravnega odločanja organov po uradni dolžnosti. Navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da so organi dolžni voditi postopek tako, da je strankam omogočeno, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice (7. člen ZUP). Uveljavitev v materialnem predpisu zagrožene sankcije v obliki izgube določenih pravic (ki se izvede po uradni dolžnosti), je upoštevaje navedeno procesno načelo, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogoča le, če je v postopku stranka na posledice opustitve določenih aktivnosti oziroma ravnanj opozorjena. Ker je imela v obravnavanem primeru neizpolnitev tožniku naložene obveznosti (predložitev poročila o delu) za posledico izgubo statusa zasebnega raziskovalca, posledično tudi izgubo drugih pravic, je postopek tožene stranke, ki ga na izgubo teh pravic ni opozorila, v nasprotju s prej navedenim načelom varstva pravic strank. Takšna kršitev pravil postopka je tudi po presoji pritožbenega sodišča vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve (2. točka prvega odstavka 25. člena ZUS). Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki z naročilom, da bo morala v ponovljenem postopku navedene pomanjkljivosti odpraviti in če bo potrebno ponovno odločiti o izbrisu tožnika iz registra zasebnih raziskovalcev.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Odločitev tožene stranke v konkretnem primeru ne more temeljiti le na objavljenem podzakonskem predpisu in na pozivu, ki ni vseboval opozorila na posledice.

Postopek v upravnem sporu ni bil kršen, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.