Jedro

Tarifna številka 1112 ZST-1 posebej ureja situacije, ko se postopek konča z umikom tožbe, sodbe na podlagi pripoznave/odpovedi in s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Pritožbeno sodišče poudarja, da pri tem niti ni bistveno, ali je v sodni poravnavi zajeta tudi odločitev o podrejenem zahtevku ali ne, ključno je, da je tovrstna procesna situacija v zakonu posebej urejena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Tožnica je s tožbo z dne 12. 1. 2021 uveljavljala primarni in podredni tožbeni zahtevek. S sklepom z dne 9. 2. 2021 je bila oproščena plačila sodnih taks na prvi stopnji. In sicer takse v višini 1.005,00 EUR za tožbo (po tar. št. 1111 Zakona o sodnih taksah), takse v višini 291,00 EUR za podrejeni zahtevek (po tar. št. 1111 ZST-1 v zvezi s tretjim odstavkom 18. člena ZST-1), takse v višini 2,46 EUR za izdajo potrdila (po tar. št. 10101 ZST-1) in 1.332,00 EUR za razširitev tožbe (po tar. št. 1111 ZST-1). Pravdni stranki sta sklenili sodno poravnavo opr. št. P 28/2021 z dne 29. 12. 2023, po kateri je tožnica pridobila premoženje v višini 35.000,00 EUR. Sodišče je dne 9. 1. 2024 izdalo sklep, v katerem je določilo, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške postopka ter dne 7. 5. 2024 tožnici izdalo plačilni nalog opr. št. P 3/2021 v višini 876,82 EUR (upoštevajoč tar. št. 1112 ZST-1 in četrti odstavek 15. člena ZST-1).

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog.

3.Zoper sklep se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep in plačilni nalog razveljavi in določi sodno takso v višini 779,82 EUR. Vztraja, da je bil njen ugovor utemeljen, saj ni dolžna plačati 1/3 sodne takse za podrejeni zahtevek, ki ga sodišče ni obravnavalo in tudi ni bil zajet s sodno poravnavo (sklenjeno med pravdnima strankama v postopku mediacije). Vrednost spora (primarnega zahtevka vključno z razširitvijo tožbe) je znašala 130.795,41 EUR, pri čemer znaša višina sodne takse 779,00 EUR. Tožnica pa je dolžna poravnati še 1/3 sodne takse za izdajo potrdila, v višini 0,82 EUR. Po drugem odstavku 36. člena ZST-1 ima namreč tožnik pravico do vrnitve sodne takse oziroma sodišče nima pravice do sodne takse za podrejeni zahtevek, če se v njegovo obravnavanje ni spustilo in o njem odločalo s sodno odločbo. Prav takšna situacija je nastala v konkretni zadevi. Sodišče je spregledalo, da je bilo v sodni poravnavi odločeno zgolj o primarnem zahtevku (z razširjenim delom) in o skupnih premičninah, ne pa tudi o podrejenem zahtevku (o ugotovitvi in določitvi solastnih deležev na nepremičnini). Slednji je bil postavljen izključno za primer, če sodišče primarnemu zahtevku na denarno izplačilo večvrednosti nepremičnine zaradi vlaganj tožnice ne bi ugodilo. Podrejeni zahtevek bi oživel le v primeru, da ne bi bilo ugodeno primarnemu zahtevku, t. j. da v skupno premoženje pravdnih strank spada terjatev do premoženja toženca in izplačilo denarne vrednosti tožničinega deleža. Podrejeni zahtevek je tako postal brezpredmeten, med pravdnima strankama pa je nesporno, da je lastnik nepremičnin toženec. Tožnica izpostavlja, da bi v primeru, če bi izposlovala sodno odločbo z enako vsebino, imela na podlagi drugega odstavka 36. člena ZST-1 pravico do vrnitve takse, ki jo je plačala za podrejeni zahtevek (t. j. 291,00 EUR), ker sodišče o tem ne bi odločalo. Razlogov, da bi bila v slabšem pravnem položaju pri sklenitvi sodne poravnave, ni.

4.Toženec odgovora na pritožbo ni podal.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.36. člen ZST-1 ureja vrnitev takse in določa, da ima pravico do vrnitve takse tisti, ki je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati oziroma je plačal višjo takso od predpisane in tudi tisti, ki je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. Drugi odstavek podrobneje določa, da ima pravico do vrnitve takse tisti, ki je takso plačal za podrejeni tožbeni zahtevek, o katerem sodišče ni odločalo. Konkretni odstavek se uporablja le v primeru, ko je sodišče s sodno odločbo ugodilo primarnemu zahtevku (in torej o podrejenem ni odločalo). Da je bil takšen tudi zakonodajalčev namen, izhaja iz obrazložitve Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZST-1 (ZST-1B).

7.Primer, kot je nastopil v obravnavani zadevi, ko se je postopek končal s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo (končne) odločbe, pa ZST-1 izrecno ureja v tar. št. 1112, ki jo je pravilno uporabilo tudi sodišče. Tar. št. 1112 ZST-1 posebej ureja situacije, ko se postopek konča z umikom tožbe, sodbe na podlagi pripoznave/odpovedi in s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Pritožbeno sodišče poudarja, da pri tem niti ni bistveno, ali je v sodni poravnavi zajeta tudi odločitev o podrejenem zahtevku ali ne, ključno je, da je tovrstna procesna situacija v zakonu posebej urejena. Tožničino zavzemanje za uporabo drugega odstavka 36. člena ZST-1 je posledično neutemeljeno.

8.Drži, da mora skladno s četrtim odstavkom 15. člena ZST-1 stranka, ki je v postopku delno uspela in pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če plačila ne bi bila oproščena - ta del takse plačati. Sodišče je tožnici zato upravičeno naložilo plačilo tretjine celotne taksne obveznosti. V primeru, da plačila sodnih taks ne bi bila oproščena, bi ji v konkretni procesni situaciji na podlagi tar. št. 1112 ZST-1 pripadalo vračilo dveh tretjin (plačane) sodne takse.

9.Glede na povedano in upoštevajoč, da po uradni dolžnosti upoštevne kršitve postopka niso podane (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

10.Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - tarifna številka 1111, 1112, 10101 Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 15, 15/4, 18, 18/3, 36, 36/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.