Jedro

Za začetek teka rokov ni pomembno, kdaj pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku, temveč je štetje rokov pri fiktivni vročitvi vezano na datum, ko je v predalčniku puščeno obvestilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog, s katerim je bila odmerjena sodna taksa in zahtevano njeno plačilo.

Zoper sklep se tožeča stranka pritožuje. Navaja, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo v zvezi s štetjem rokov, kadar gre za fikcijo vročitve. Na fikcijo namreč ne vpliva dejstvo, ali je bilo pisanje dejansko vrženo v nabiralnik, ali ne. Ob bistveni navedbi iz ugovora, da je bila vročitev opravljena s fikcijo, se sodišče ni opredelilo. Sklep je neobrazložen in odločitev sodišča arbitrarna. Tožena stranka ni pravočasno vložila ugovora zoper izpraznitveni nalog, zato bi le-ta moral postati pravnomočen in do pravdnega postopka niti ne bi smelo priti, prav tako pa tudi ni nastala obveznost za plačilo sodne takse.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je po izvednici (ki dokazuje vročitev) priloženo tudi obvestilo, iz katerega izhaja, da osebna vročitev toženi stranki ni bila možna, zato ji je bilo dne 17.8.2013 v predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožena stranka očitno pisanja ni dvignila, zato ji je bilo pisanje 6.9.2013 puščeno v poštnem predalu. V taki situaciji določa zakon (4. odstavek 142.člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), kdaj se šteje vročitev za opravljeno: to je na zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev ugovora pa je začel teči 16. dan po puščenem obvestilu (1). Povedano pomeni, da se je rok za vložitev ugovora glede na gornje podatke iztekel že 10.9.2013 in ne šele 16.9.2013. Za začetek teka rokov ni pomembno, kdaj pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku, temveč je štetje rokov pri fiktivni vročitvi vezano na datum, ko je v predalčniku puščeno obvestilo. Če je tako, taksna obveznost, ki je predmet izpodbijanega naloga, sploh ni nastala.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno povzelo določbo 5. odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in razloge, iz katerih je mogoče ugovarjati zoper plačilni nalog. Med njimi ni izrecno tudi razloga, da taksna obveznost sploh ni nastala. Vseeno pa bi strogo formalna razlaga odvzela možnost pravdni stranki, da uveljavlja ugovor, da taksna obveznost sploh ni nastala in da sodišče nima podlage za izdajo plačilnega naloga. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

op. št. 1: Primerjaj sklep VS RS III Ips 3/2013 z dne 20.3.2013