Jedro

Vprašanje, ali so bili drugi postopki pred pristojnim sodiščem zakoniti in pravilni oziroma, ali je bil tožnik s potekom in izidi teh postopkov zadovoljen, za odločitev o predlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP/99 ni bistveno.

Izrek

Predlogu za določitev krajevne pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je predlagala, da naj vrhovno sodišče na podlagi 67. člena ZPP/99 določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče. Za tak predlog ja nevedla več razlogov in sicer:

1. V zapuščinskem postopku, ki je bil v teku pred sodiščem, ki je stvarno pristojno za odločitev v sporu, je zapuščinsko sodišče zagrešilo vrsto nepravilnosti. Tožniku ni poslalo vabila, ni mu vročilo sklepa o dedovanju, onemogočilo mu je sodelovanje v postopku, v sklepu o dedovanju je navedlo napačen naslov tožnika, v zapisnik o naroku je vpisalo trditve, ki jih tožnik ni izrekel, poleg tega pa je še ugotovilo, da je sklep o dedovanju pravnomočen, čeprav tak ni bil. 2. V zemljiškoknjižni zadevi, ki je bila v teku pod opr. štev. Dn 1385/99, je postopalo nenavadno hitro, v sklepu ni navedlo, komu naj se sklep vroči, o vloženem ugovoru še ni odločilo, pa tudi na druge dopise tožnika se sodišče ne odziva.

3. Tudi v pravdi opr. št. P 235/99, v kateri se predlaga delegacija pristojnosti, vse ne teče tako kot bi moralo. Zaradi nepravilnosti, ki so bile storjene v prejšnjih postopkih, je tožnik izgubil zaupanje v poslovanje in odločanje Okrajnega sodišča v Piranu. Zato naj vrhovno sodišče za odločanje v še odprti pravdni zadevi določi drugo stavrno pristojno sodišče. Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu ZPP/99 lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP/99 je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek laže opraviti pred drugim sodiščem. Takih razlogov tožnik niti ne navaja.

Predlogu za delegacijo pristojnosti bi bilo mogoče ugoditi, če bi razloge, s katerimi ga tožniki utemeljuje, lahko podvedli pod pojem "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP/99. Tega pa ni mogoče storiti.

Tožeča stranka predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča utemeljuje z razlogi, ki se nanašajo na druge postopke (zapuščinski in zemljiškoknjižni) in ne na postopek v zadevi, v kateri se predlaga delegacija pristojnosti. Morebitnih nepravilnosti v drugih postopkih pa ni mogoče odpravljati z delegacijo pristojnosti. Pravno sredstvo je namreč tisto upravičenje osebe, s katerim ta od pristojnega organa zahteva preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega posamičnega akta. Namen pravnih sredstev je torej doseči pravilno in zakonito odločbo ter s tem tudi odpravo morebitnih kršitev, storjenih s to odločbo. Kot je razvidno iz predloga za delegacijo, se je tožeča stranka v zapuščinskem in zemljiškoknjižnem postopku pravnih sredstev tudi poslužila.

Namen predloga za določitev drugega pristojnega sodišča za odločanje v konkretni zadevi pa je drugačen. S tem predlogom se želi doseči lažji in ekonomičnejši potek postopka tako za stranke kot tudi za sodišče in druge udeležence v postopku. Vprašanje, ali so bili drugi postopki pred pristojnim sodiščem zakoniti in pravilni oziroma, ali je bil tožnik s potekom in izidi teh postopkov zadovoljen, za odločitev o predlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP/99 tedaj ni bistveno. Zato tožnik, ki vsaj po navedbah predloga, s prejšnjimi postopki (in izidi teh postopkov) ni bil zadovoljen, z utemeljitvijo, "da sodišču, ki je tako vodilo prejšnje postopke, ne zaupa več", s predlogom za delegacijo pristojnosti ni mogel uspeti.

Glčede na navedeno predlogu ni bilo mogoče ugoditi. Vrhovno sodišče je zato odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa.