Jedro

Višje sodišče, tako kot na primer že v svoji odločbi II Ip 1843/2019,3 vztraja pri pravnem stališču, da je v primeru materialnopravnega nasledstva stranke, kakršen je obravnavani, to je pripojitev, tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. Pri tem je dejstvo izbrisa prevzete družbe oziroma pripojitev k prevzemni družbi podatek, ki se javno objavi v sodnem registru, materialnopravna pravila ZGD-1 o pripojitvi, tudi navedeno posledico le-te po šestem odstavku 580. člena ZGD-1, pa sodišče pozna že po uradni dolžnosti. Glede na to lahko sodišče (tudi) v izvršilnem postopku v primeru statusne spremembe pripojitve sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom – prevzemno družbo izda že ob upoštevanju omenjene določbe 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi spremembo upnika dovolilo brez ustreznega predloga, je zato tudi iz tega razloga neutemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o nadaljevanju z novim upnikom z dne 3. 2. 2023 zavrnilo (I. točka izreka) in zavrnilo tudi predlog dolžnice za povrnitev stroškov ugovora z dne 3. 2. 2023 zavrnilo (II. točka izreka).

2. Dolžnica je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče se v izpodbijanem sklepu protispisno sklicuje na vlogo upnika z dne 19. 1. 2023, s katero naj bi upnik predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka zoper novega upnika SDH d. d., Ljubljana. Opisano ne drži, saj upnik z opisano vlogo ni predlagal nadaljevanja postopka zoper novega upnika SDH d. d., Ljubljana, ampak je z opisano vlogo, ki je naslovljena „Priglasitev pooblastila“ sodišču pooblastilo priglasil pooblaščenec C. o. p., d. o. o. Celo več, iz opisanega dokumenta izhaja, da je sodišče že izdalo sklep o nadaljevanju postopka zoper novega upnika, in ne, da se predlaga nadaljevanje postopka zoper novega upnika, to je SDH d. d. Ljubljana. Takšen predlog je SDH d. d. podal šele z vlogo z dne 27. 1. 2023, ki jo je naslovil „Izjava o prevzemu postopka.“ Obrazložitev, navedena v izpodbijanem sklepu o ugovoru, zato ne drži, kar navsezadnje izhaja iz samega sklepa z dne 25. 1. 2023. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa z dne 25. 1. 2023, je sodišče samo (na podlagi vpogleda v sodni register) ugotovilo, da je upnik Družba za upravljanje terjatev bank d. d. prenehal obstajati zaradi izbrisa in pripojitve k prevzemni družbi SDH d. d. Za opisano postopanje sodišča po uradni dolžnosti ni pravne podlage. Določilo prvega odstavka 24. člena ZIZ, na katerega se sklicuje sodišče v izpodbijanem sklepu, določa, da „izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik.“ Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da naj bi novi upnik podal ustrezen predlog skladno z določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ. Opisano določilo pa tudi ne daje podlage, da bo sodišče samo, po uradni dolžnosti, brez ustreznega predloga, nadaljevalo postopek izvršbe z novim upnikom. Sodišče je celo samo (sicer zgolj v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) navedlo novi račun za nakazilo izterjanega zneska, pri čemer pa takšnega predloga ni podal upnik. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče pravno podlago „popravilo“ in se začelo sklicevati tudi na določbo tretjega odstavka 24. člena ZIZ (namesto določbe prvega odstavka 24. člena ZIZ). Opisana določba določa, da če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Tudi opisana določba sodišču ne daje pravne podlage, da bi sodišče samostojno, brez ustreznega predloga odločalo o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom, kar se je zgodilo v konkretnem primeru. Sodišče pa se tudi ne more sklicevati na listine, ki so nastale po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka z dne 25. 1. 2023 (npr. izjavo upnika o prevzemu postopka z dne 27. 1. 2023). Dejanska podlaga sklepa, izdanega dne 25. 1. 2023, so bila dejstva, ki so bila sodišču znana na opisani dan. Tudi če bi šteli, da sodišče lahko upošteva izjavo upnika z dne 27. 1. 2023, pa opisani izjavi ni predloženo Zaključno poročilo na bilančni presečni dan, na katerega se sklicuje določilo točke 3. 1. Pogodbe o pripojitvi, ki sta jo sklenila SDH d. d. in DUTB d. d. dne 28. 10. 2022. V skladu z opisano določbo se na SDH d. d. prenaša zgolj tisto premoženje DUTB d. d., ki je navedeno v Zaključnem poročilu. Opisano je zlasti pomembno iz razloga, ker je v zadevi dolžnica realni dolžnik in je ves čas sporno, kolikšno terjatev je sploh imela DUTB d. d., iz naslova katere je bilo dano zavarovanje z zastavno pravico na premoženju dolžnice. Glede na navedeno v zadevi sploh ni jasno, ali je novi upnik dejansko upnik, saj ni izkazal prehoda terjatve in zavarovanj skladno z določbo tretjega odstavka 24. člena ZIZ. Ker je sodišče izdalo izpodbijani sklep brez ustreznega predloga, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka, zaradi česar je potrebno sklep razveljaviti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom ter 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

5. Predmet tega pritožbenega postopka je odločitev o zavrnitvi ugovora dolžnice zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom,1 to je s Slovenskim državnim holdingom d. d., Mala ulica 5, Ljubljana, matična številka 5727847000 (v nadaljevanju SDH d. d.) namesto z Družbo za upravljanje terjatev bank d. d., Davčna ulica 1, Ljubljana, matična številka 6339620000 (v nadaljevanju DUTB). Dolžničin primarni pritožbeni očitek, ki ga je izpostavila že v ugovoru, je, da je sodišče prve stopnje spremembo upnika nepravilno dovolilo brez ustreznega predloga, kar po uradni dolžnosti.

6. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje najprej zavrnilo ugovorno trditev, da v spisu ni bilo predloga za nadaljevanje z novim upnikom. Kot je pojasnilo, se v spisu nahaja vloga upnika z dne 19. 1. 2023, s katero je novi upnik A. d. d. podal predlog, da sodišče izda sklep o nadaljevanju postopka z novim upnikom. Iz navedenega tako izhaja, da je upnik dne 19. 1. 2023 podal predlog za nadaljevanje postopka z novim upnikom, čemur je sodišče ugodilo s sklepom dne 25. 1. 2023. Kot dodaten razlog za sprejeto odločitev je sodišče prve stopnje, sklicujoč se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1843/2019, navedlo tudi pravno stališče, da predlog upnika ni vedno opredelilni element 24. člena ZIZ, in da lahko sodišče v določenih primerih, kamor spada tudi prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve, tudi brez predloga nadaljuje postopek z novim upnikom. Skladno z 80. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč sodišče že po uradni dolžnosti pazi na to, kdo je lahko stranka. Na podlagi te določbe lahko zato po mnenju sodišča prve stopnje, podprtim s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Ip 670/2020, sodišče tudi samo vpogleda v javno evidenco.

7. Po pregledu spisa višje sodišče ugotavlja, da je bila v spis dne 19. 1. 2023 vložena vloga SDH d. d., naslovljena „Priglasitev pooblastila novega upnika v izvršilnem postopku,“ v kateri je SDH d. d. najprej obvestil prvostopenjsko sodišče, da je bila družba DUTB d. d. dne 30. 12. 2022 izbrisana iz sodnega registra in pripojena k SDH d. d., na podlagi Pogodbe o pripojitvi SV 1. Z le-to je, kot še izhaja iz omenjene vloge z dne 19. 1. 2023, seznanjeno tudi sodišče prve stopnje, saj je v predmetnem postopku izdalo sklep glede nadaljevanja z novim upnikom. V nadaljevanju vloge je zapisano še, da upnik skladno z navedenim priglaša pooblastilo z dne 11. 1. 2023, s katerim pooblašča odvetniško družbo C. o. p., d. o. o. za zastopanje v predmetnem postopku. Dne 25. 1. 2023 je bil nato izdan sklep o nadaljevanju z novim upnikom – SDH d. d., dne 27. 1. 2023 pa je SDH d. d. vložil še vlogo, naslovljeno „Izjava o prevzemu postopka,“ v kateri je ponovno obvestil sodišče, da je bila družba DUTB d. d. 30. 12. 2022 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k SDH d. d., na podlagi Pogodbe o pripojitvi SV 1. Dodatno je SDH d. d. v tej vlogi navedel še, da kot univerzalni pravni naslednik DUTB d. d. skladno z 208. členom ZPP izjavlja, da prevzema predmetni izvršilni postopek, ki se zato lahko nadaljuje brez prekinitve.

8. Glede na zgoraj povzeto je tudi po presoji višjega sodišča protispisna ugovorna oziroma pritožbena trditev, da je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje dovolilo spremembo upnika brez ustreznega predloga. Res sicer vloga z dne 19. 1. 2023 ni poimenovana izrecno kot predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom, temveč kot „Priglasitev pooblastila novega upnika v izvršilnem postopku.“ Prav tako drži, da je v vlogi z dne 19. 1. 2023 napačno zapisano, da naj bi bil v času njene vložitve v obravnavani zadevi že izdan sklep o nadaljevanju z novim upnikom. Ta je bil namreč dejansko izdan dne 25. 1. 2023. Vendar je treba upoštevati, da ni odločilno poimenovanje vloge, temveč njena vsebina. Vlogo z dne 19. 1. 2023, v kateri je prevzemna družba SDH d. d. (med drugim) obvestila sodišče prve stopnje, da je prišlo do izbrisa prejšnjega upnika DUTB d. d. iz sodnega registra zaradi pripojitve k njej kot prevzemni družbi,2 pa je v povzetem delu glede na njeno vsebino mogoče smiselno šteti kot predlog novega upnika za vstop v postopek. Glede navedeno in ker je bil sklep o spremembi upnika izdan dne 25. 1. 2023, to je po vložitvi vloge z dne 19. 1. 2023, je že iz tega razloga neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče spremembo upnika dovolilo brez ustreznega prehodnega predloga, oziroma da naj bi SDH d. d. spremembo upnika predlagal šele po izdaji sklepa o spremembi upnika, to je z vlogo z dne 27. 1. 2023. 9. Sicer pa višje sodišče, tako kot na primer že v svoji odločbi II Ip 1843/2019,3 vztraja pri pravnem stališču, da je v primeru materialnopravnega nasledstva stranke, kakršen je obravnavani, to je pripojitev (primerjaj 580. člen in naslednje Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno (15. člen ZIZ) še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ,4 vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka.5 Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku (primerjaj 76. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba (šesti odstavek 580. člena ZGD-1). Pri tem je dejstvo izbrisa prevzete družbe oziroma pripojitev k prevzemni družbi podatek, ki se javno objavi v sodnem registru, materialnopravna pravila ZGD-1 o pripojitvi, tudi navedeno posledico le-te po šestem odstavku 580. člena ZGD-1, pa sodišče pozna že po uradni dolžnosti. Glede na to lahko sodišče (tudi) v izvršilnem postopku v primeru statusne spremembe pripojitve sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom – prevzemno družbo6 izda že ob upoštevanju omenjene določbe 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi spremembo upnika dovolilo brez ustreznega predloga, je zato tudi iz tega razloga neutemeljen.

10. Ob vsem pojasnjenem pa nenazadnje ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je bila konkretna pripojitev med DUTB d. d. in SDH d. d. objavljena v Uradnem listu - Uredba o pravnem nasledstvu Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., Ur. l. št. 138/22. 11. Dalje pritožba navaja, da tudi, če bi šteli, da sodišče lahko upošteva izjavo upnika z dne 27. 1. 2023, pa opisani izjavi ni predloženo Zaključno poročilo na bilančni presečni dan, na katerega se sklicuje določilo 3. 1. Pogodbe o pripojitvi, sklenjene dne 28. 10. 2022 med DUTB d. d. in SDH d. d. Kot poudarja dolžnica, se v skladu z opisano določbo pogodbe na SDH d. d. prenaša zgolj tisto premoženje, ki je navedeno v Zaključnem poročilu. Opisano naj bi bilo pomembno zlasti iz razloga, ker je v obravnavani zadevi dolžnica realni dolžnik in je ves čas sporno, kolikšno terjatev je sploh imela DUTB d. d., iz naslova katere je bilo dano zavarovanje z zastavno pravico na premoženju dolžnice. Tako po dolžničinem mnenju sploh ni jasno, ali je novi upnik dejansko upnik, saj ni izkazal prehoda terjatve in zavarovanj skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ.

12. Tudi povzetim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Najprej višje sodišče ugotavlja, da gre za nedopustne pritožbene novote, saj jih dolžnica prvič podaja šele v pritožbi, ne trdi pa, da tega brez svoje krivde ne bi mogla storiti že v ugovoru (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

13. Tudi sicer pa gre za pravno povsem zmotno stališče. Družba SDH d. d. sicer v vlogi z dne 19. 1. 2023 (niti vlogi z dne 27. 1. 2023) res ni priložila Zaključnega poročila na bilančni presečni dan, na katerega se sklicuje določilo 3. 1. točke Pogodbe o pripojitvi z dne 28. 10. 2022. Vendar pa navedeno niti ni bilo potrebno, saj so pravne posledice pripojitve po 580. členu ZGD-1 jasne – pri tej statusni spremembi namreč od prevzemne družbe na prevzeto družbo preide vse premoženje (torej tudi vse stranske pravice in zavarovanja), dejstvo pripojitve pa je, kot je bilo pojasnjeno, razvidno že iz javno dostopnega sodnega registra. Da je SDH d. d. vstopil v vsa pravna razmerja DUTB d. d., oziroma da je nanj prešlo celotno premoženje DUTB d. d., je torej mogoče ugotoviti že ob pravilni uporabi materialnega prava, ne glede na Zaključno poročilo na bilančni presečni dan v zvezi s točko 3. 1. Pogodbe o pripojitvi z dne 28. 10. 2022, na katerega se sklicuje dolžnica. Namen navedenega zaključnega poročila je le v tem, da je v njem opisano premoženje, ki ga je imela prevzeta družba na bilančni presečni dan.

14. Po povedanem je izpodbijana odločitev o zavrnitvi ugovora pravilna, posledično je pravilna tudi odločitev o dolžničinih stroških ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Glede na neuspeh s pritožbo dolžnica krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj drugi odstavek 56.a člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ. 2 Pri čemer so navedeni tudi konkretni podatki v zvezi s pripojitvijo, to je datum izbrisa DUTB d. d. iz sodnega registra in številka ter datum notarskega zapisa pogodbe o pripojitvi. Primerjaj tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 106/2008. 3 Na to odločbo se sklicuje tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. 4 Če pride do materialnopravnega nasledstva na aktivni strani po začetku izvršilnega postopka, kot je bilo v obravnavani zadevi, pride v poštev tretji odstavek 24. člena ZIZ. 5 Primerjaj tudi v izpodbijanem sklepu prav tako že citirani sklep VSM I Ip 670/2020. 6 Tak sklep je sicer le deklaratorne narave, saj do univerzalnega pravnega nasledstva pride že po samem zakonu, s trenutkom izbrisa prevzete družbe in z vpisom pripojitve v sodni register (28. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).