Jedro

Prekinitev postopka pa ne more biti namenjena diskreciji pravdne stranke, ali in kdaj bo obstajala, saj je lahko le posledica nastopa tistih začasnih objektivnih okoliščin, katerih vsebino in trajanje je ZPP omejil z nastopom zakonskih razlogov za nadaljevanje postopka.

Tožena stranka se je na samo vročanje sklicevala samo v tem smislu, da ji sodba ne dejansko ne pojmovno ni mogla biti vročena, ker sama v času vročanja ni obstajala. Svoj predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti je namreč utemeljevala s prenehanjem teka procesnih rokov kot posledico prekinitve postopka, nepravilnosti pri samem načinu ali poteku vročanja sodbe pa ni zatrjevala. V pritožbi tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bila sodba vročena s fikcijo. Fikcija vročitve pa potrjuje kot resnično ne le domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino seznanjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom istega sodišča XI Pg 420/2018 z dne 18. 6. 2020 potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je v 15 dneh dolžna povrniti 895,96 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče (pravilno: tožene) stranke, da se razveljavi klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe XI Pg 420/2018 z 20. 12. 2020 (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep v celoti se je pritožila tožena stranka, ki predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti zgoraj citirane sodbe, podrejeno pa sklep v celoti razveljavi, zadevo vrne drugemu sodniku v nov postopek in tožeči stranki naloži obveznost povrnitve priglašenih pravdnih stroškov.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico za toženo stranko.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi je 2. 3. 2018 tožeča stranka vložila tožbo zaradi razveljavitve učinkov pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ta je bila 13. 9. 2018 vročena toženi stranki in ker tožena stranka nanjo ni odgovorila, je bila dne 20. 12. 2018 izdana zamudna sodba. 13. 12. 2019 je tožena stranka vložila predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti.

6. V zvezi z zgornjim višje sodišče najprej odgovarja na očitano protispisnost, ki naj bi izhajala iz 1. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožnica se sklicuje na navedbe sodišča o dne 20. 12. 2020 izdani zamudni sodbi, ki naj bi se toženi stranki vročala 9. 7. 2020. Vendar v tem primeru ne gre za kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Podana bi bila le, če bi sodišče vsebini dokaza (priloženih listin) pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo. Gre za navadno tipkarsko napako, saj je v 5. točki obrazložitve jasno navedeno, da je bila sodba izdana 20. 12. 2018, toženi stranki pa je 23. 10. 2019 ni bilo mogoče vročiti, zato so vsa pritožbena izvajanja v smeri nasprotij o odločilnih dejstvih neutemeljena.

7. Tožena stranka je v svojem predlogu trdila, da je 20. 11. 2019 spremenila poslovni naslov in izpodbijane zamudne sodbe ni nikoli prejela, že pojmovno pa ji na dan vročanja 9. 7. 2019 ni mogla biti vročena, saj je sama 8. 1. 2019 prenehala obstajati (in torej v času vročitve ni obstajala), po uspešno rešenem zahtevku pa je bila na podlagi Companies Act 20061, ki to omogoča, 23. 10. 2019 ponovno vpisana v sodni register ter tako ponovno veljavno obstaja kot ista pravna oseba z istim imenom in isto matično številko. Kot posledica izbrisa je po stališču tožene stranke ex lege nastopila prekinitev postopka po 205. členu ZPP, zato sodba ni mogla biti veljavno vročena.

8. Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da pogoji za prekinitev postopka niso bili izpolnjeni, ker položaj tožene stranke namenu prekinitve pravdnega postopka ni ustrezal. Tožena stranka je imela že v času pred izdajo zamudne sodbe možnost postopati v smeri ohranitve (oziroma takojšnje ponovne vzpostavitve) pravne subjektivitete, kar bi, tudi s tem se višje sodišče strinja, izkazovalo namen odpraviti ovire v tem pravdnem postopku. A nič od tega, razen da je družbenik šele 16. 10. 2019 podal zahtevek za ponovni vpis tožene stranke v sodni register, tožena stranka ni zatrjevala. Tako se izkaže za utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo to, ali bo toženka sploh obstajala ali ne, odvisno le od volje njenega družbenika oziroma direktorja, ali bo v določenem roku (šestih let) predlagal ponoven vpis družbe. Prekinitev postopka pa ne more biti namenjena diskreciji pravdne stranke, ali in kdaj bo obstajala, saj je lahko le posledica nastopa tistih začasnih objektivnih okoliščin, katerih vsebino in trajanje je ZPP omejil z nastopom zakonskih razlogov za nadaljevanje postopka.

9. S tem je odgovorjeno tudi na pritožbeni očitek po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so zgoraj povzeti tudi nosilni razlogi sodišča prve stopnje o tem, zakaj niso bili izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka. Pritožnica zato neutemeljeno trdi, da v izpodbijanem sklepu ni najti razlogov, zaradi katerih po presoji sodišča do prekinitve postopka ni prišlo.

10. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz ugotovitve, da tožena stranka v času vročanja izpodbijane sodbe ni obstajala, pa je bistven razlog, da je izpodbijani sklep vseeno pravilen in zakonit, prav ta, da razloga za prekinitev postopka nikoli niti ni bilo. Po stališču višjega sodišča zato, ker tožena stranka ves čas obstaja, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

11. Tudi sama tožena stranka se sklicuje na posebno materialnopravno ureditev prenehanja gospodarskih družb po britanskem pravu,2 po kateri je 8. 1. 2019 prenehala obstajati, od 23. 10. 2019 dalje pa ponovno obstaja kot isti subjekt z isto davčno in matično številko in nadaljuje poslovanje prej izbrisanega subjekta. Po prvem odstavku 1032. člena Companies Act 2006, ki govori o učinkih ponovne vzpostavitve vpisa v sodni register, pa se šteje, kot da je družba ves čas obstajala tako, kot da ne bi prenehala oziroma bila izbrisana iz sodnega registra3 (op.: oproščena je zgolj plačila kazni, ker ni oddajala finančnih poročil).4 S tem, ko se je tožena stranka dne 23. 10. 2019 ponovno vpisala v sodni register, se torej šteje tudi, da je ves čas obstajala in (kot da) prenehanja oziroma izbrisa iz sodnega registra 8. 1. 2019 ni bilo.

12. Ker torej (ponoven) vpis tožene stranke v sodni register oziroma njena „oživitev“ velja za nazaj, višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje postopka (na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) tudi zato ni bilo dolžno prekiniti.

13. Pritožbeni očitek, da zaradi prekinitve postopka sodišče prve stopnje ni moglo veljavno opravljati nobenega procesnega dejanja, zlasti ne vročitve izpodbijane sodbe, je zato neutemeljen. Ker so bile vse procesne predpostavke za nemoten potek postopka izpolnjene, je neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na kršitev petega odstavka 81. člena ZPP,5 kot tudi naziranje pritožnice, da bi moralo sodišče, ker je v 6. točki obrazložitve navedlo, da je bila pomanjkljivost biti stranka 9. 7. 2019 neodpravljiva, razveljaviti pravdna dejanja in zavreči tožbo. Kot neutemeljen pa se izkaže tudi pritožbeni argument, da bi bilo, če bi sledili stališču sodišča prve stopnje, dopustno voditi pravdni postopek proti neobstoječi pravni osebi. Ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi namreč ni tako.

14. Zaradi napake pri vročanju, zaradi katere vročitev ni pravilno opravljena, ne more začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, niti paricijski rok, zato sodna odločba ne more postati ne pravnomočna ne izvršljiva. Višje sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka na samo vročanje sklicevala samo v tem smislu, da ji sodba ne dejansko ne pojmovno ni mogla biti vročena, ker sama v času vročanja ni obstajala. Svoj predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti je namreč utemeljevala s prenehanjem teka procesnih rokov kot posledico prekinitve postopka, nepravilnosti pri samem načinu ali poteku vročanja sodbe pa ni zatrjevala. V pritožbi tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bila sodba vročena s fikcijo. Fikcija vročitve pa potrjuje kot resnično ne le domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino seznanjen.6

15. Ob pravilni uporabi materialnega prava (prim. drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 341. členom ZPP) se tako izkaže, da pritožba ni utemeljena, prav tako pa v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do drugih kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

16. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je v 15 dneh dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Skladno z Odvetniško tarifo (OT) in v mejah zahtevanega je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov za odgovor na pravno sredstvo po tarifni številki 21 OT, kar znaša 1200 točk oz. 720,00 EUR in do povračila izdatkov v višini 2% od skupne vrednosti storitve po 11. členu OT, kar znaša 14,40 EUR. Skupaj z 22% DDV je zato tožena stranka dolžna tožeči povrniti 895,96 EUR stroškov.

1 https://www.legislation.gov.uk/ukpga/2006/46/contents 2 Companies Act 2006, https://www.legislation.gov.uk/ukpga/2006/46/contents 3 Dobesedno: „The general effect of an order by the court for restoration to the register is that the company is deemed to have continued in existence as if it had not been dissolved or struck off the register.“ 4 Poleg tega že člen 1000, na podlagi katerega je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, v sedmem odstavku ohranja pravno odgovornost direktorja, izvršnega direktorja in družbenika, kot da pravna oseba ne bi prenehala obstajati: „However the liability (if any) of every director, managing officer and member of the company continues and may be enforced as if the company had not been dissolved.“ 5 Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo. 6 Tako Sodba VSRS IV Ips 18/2019 z dne 15. 10. 2019.