Jedro

V disciplinskem postopku, v katerem se odloča o izključitvi člana lovske družine, morajo biti upoštevana tako avtonomna pravna pravila kot minimalna procesna jamstva sklenjenega pravnega postopka. V nasprotnem primeru (proti)pravnost omejitve ustavne pravice do združevanja ni preverljiva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku ter razveljavilo (odpravilo) odločbi LD z dne 17. 9. 2013 in z dne 30. 11. 2013 o izključitvi tožnika iz članstva Lovske družine X. (I. točka izreka). Ugotovilo je, da tožniku članstvo v omenjeni lovski družini ni prenehalo, oziroma odločilo, da mu je dolžna toženka zagotoviti izvrševanje vseh pravic in obveznosti članov lovske družine X. od 30. 11. 2013 dalje (II. točka izreka) ter izstaviti člansko izkaznico (III. točka izreka). Toženki je obenem naložilo plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 1.068,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (vse s stroškovno posledico). Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo zastaranje. Prezrlo je, da je upravni odbor LD v imenu lovske družine že na izredni seji dne 24. 3. 2013 podal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, kar je izrecno navedeno v uvodu zapisnika z dne 24. 3. 2013. Iz zapisnika je razvidno, da se je upravni odbor seznanil v zvezi s sumom nezakonitega lova lovca G. F. in da podaja zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, s čimer je bila nedvomno spoštovana določba 5. člena Pravilnika o disciplinskem postopku. Zmotna je ugotovitev, da toženka ni dokazala, da je bila zahteva za uvedbo disciplinskega postopka dejansko predložena disciplinski komisiji 24. 3. 2013. Takšne okoliščine sama niti ni dolžna dokazati, saj se vsa relevantna določila nanašajo le na čas vložitve predloga upravnega odbora za uvedbo disciplinskega postopka in ne vežejo nikakršnih posledic na trenutek, ko bi bil predlog oziroma zahteva za uvedbo disciplinskega postopka predložena disciplinski komisiji. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj naj bi bilo zmotno stališče sodišča, da je subjektivni rok za uvedbo disciplinskega postopka potekel, preden je upravni odbor disciplinski komisiji predlagal uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika. Upravni odbor naj bi predlagal oziroma zahteval uvedbo postopka zoper tožnika že dne 24. 3. 2013 in ne šele 30. 8. 2013, kot to napačno ugotavlja sodišče. Poudarja, da je razlaga sodišča pretirano stroga in da gre pri vsej stvari za lovsko družino, ki je v svoji osnovi društvo in ne sodni ali inšpekcijski organ, ki je strogo zavezan postopkovnim pravilom. Sodišče tudi prezre okoliščino, da je LD X. majhna lovska družina, da se med seboj vsi poznajo, zaradi česar je pretirana ter prestroga njegova ocena, da disciplinska komisija ne bi bila še isti ali takoj naslednji dan obveščena o zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka, podani s strani upravnega odbora. Prav tako sodišče prve stopnje ne obrazloži svojega stališča, da se za disciplinski postopek po analogiji ne uporabljajo pravila kazenskega prava, s čimer je storjena bistvena kršitev določb postopka. Napačno se sklicuje na odločbo Delovnega in socialnega sodišča, saj ni primerjave med disciplinskim postopkom zoper delavca ter disciplinskim postopkom v lovski družini. Pravno zmotno je tudi stališče sodišča, da je v določbi 39. člena Pravil LD X. določen objektivni zastaralni rok. Vztraja, da Pravila LD X. ne vežejo začetka teka (poteka) zastaralnih rokov na trenutek uvedbe ali začetka pregona. Zastaranje vedno nastopi, ko poteče določen čas od storitve kršitve, upoštevajoč ovire - pretrganje zastaranja. V konkretnem primeru se je zastaralni rok z uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika pretrgal, zaradi česar je za obe kršitvi z dnem 24. 3. 2013 zastaranje začelo teči znova in bi za obe nastopilo po preteku devetih mesecev. Ker je toženka spoznala tožnika za disciplinsko odgovornega z odločbo z dne 17. 9. 2013 ter nato še z odločbo z dne 30. 11. 2013, je sodišče prve stopnje neutemeljeno ugotovilo zastaranje. Slednje povsem napačno navaja, da po času 15. 6. 2013 oziroma 13. 8. 2013 zoper tožnika ne bi bilo več mogoče voditi disciplinskega postopka tudi, če se je zastaranje vmes pretrgalo. Poudarja, da je izrek v delu, v katerem ji nalaga tožniku izstaviti člansko izkaznico, neizvršljiv, saj takšnih pooblastil sama nima in je člansko izkaznico pristojna izdati le Lovska zveza Slovenije. Pritožba v nadaljevanju obširno graja razloge prvostopenjskega sodišča, na podlagi katerih je zahtevku ugodilo tudi na podlagi vsebinske presoje utemeljenosti odločb o izključitvi.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odgovornost člana društva za kršitev obveznosti, ki so predpisane z zakonom ali internim aktom društva, je potrebno ugotavljati v disciplinskem postopku. Disciplinski postopek tožene stranke je urejen s Pravili LD X. in Pravilnikom o disciplinskem postopku, ki določata procesna pravila, ki so hkrati tudi jamstvo zakonitosti takšnega postopka. Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi II Ips 119/2014 z dne 4. 12. 2014 izrecno poudarilo, da disciplinski postopek nima samo funkcije varovanja interesov društva, temveč domnevnemu storilcu disciplinske kršitve zagotavlja pravno varnost pred morebitno samovoljo in arbitrarnostjo organov društva. Temeljno načelo disciplinskega postopka je, da disciplinski organ ravna po procesnem redu, ki ga urejajo pravila društva. Disciplinskim organom tako ni prepuščeno, da opravljajo procesna dejanja na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč so za posamezna procesna opravila predpisane posebne oblike. S spoštovanjem procesne zakonitosti se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti, pravilnost odločanja in stanje materialne resnice, ter zagotavljajo procesne garancije članov društva v postopku, ki jih varujejo pred neupravičenimi sankcijami.1

6. Pravilnik o disciplinskem postopku LD v 5. členu določa, da upravni odbor LD X. v imenu lovske družine poda zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper člana družine. Sklep o uvedbi disciplinskega postopka sprejme z glasovanjem. V drugem odstavku 40. člena Pravil LD X. pa je predvideno, da postopek pred disciplinsko komisijo predlaga upravni odbor najkasneje 45 dni od dneva, ko izve za oziroma ugotovi kršenje lovske discipline.

7. Pritrditi je potrebno ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala, da je bila zahteva2 za uvedbo disciplinskega postopka predložena disciplinski komisiji 24. 3. 2013. Iz dokaznega gradiva izhaja, da je bila prvostopenjskemu sodišču kot dokaz s strani toženke predložena zgolj dopolnjena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka z dne 30. 8. 2013 (priloga A3). Da bi obstajala tudi morebitna predhodna (osnovna) zahteva, pa pritožnica niti ne zatrjuje. Slednja poudarja (zgolj), da bi bilo potrebno kot predlog oziroma zahtevo za začetek disciplinskega postopka šteti navedbo v zapisniku izredne seje upravnega odbora LD X. z dne 24. 3. 2013, iz katerega izhaja, da se je upravni odbor seznanil v zvezi s sumom nezakonitega lova lovca G. F. in da podaja zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper njega. Takšnemu naziranju pa ni moč slediti. Odločitev, ki jo je v zvezi s kršitvami tožnika upravni odbor sprejel na svoji seji, namreč ne predstavlja hkrati (formalnega) predloga za uvedbo disciplinskega postopka. Šlo je zgolj za interni sklep, s katerim disciplinska komisija, ki o zadevi odloča, ni bila seznanjena, niti nanjo ni bil naslovljen. Kot tak je torej predstavljal le odločitev (podlago3), da bo takšna zahteva oziroma predlog vložen. Tak predlog pa je bil nato vložen šele 30. 8. 20134 oziroma po poteku 45-ih dni od dneva, ko je upravni odbor (najkasneje) izvedel za zatrjevano kršitev. Sodišče prve stopnje je v 19. točki obrazložitve izpodbijane sodbe sicer zapisalo, da ne more z gotovostjo ugotoviti, kdaj je potekel 45-dnevni rok za uvedbo disciplinskega postopka, a pritožbeno sodišče v zvezi s tem pripominja, da se je upravni odbor z domnevnimi tožnikovimi kršitvami5 seznanil najkasneje na seji dne 24. 3. 2013. To pa pomeni, da je 45-dnevni rok, v katerem bi moral predlagati uvedbo postopka pred disciplinsko komisijo, potekel še pred 30. 8. 2013, ko je to storil. 8. Za odločitev v predmetni zadevi ni pomembno, ali Pravila LD X. za kršitev pravila iz 40. člena v zvezi s 5. členom Pravilnika o disciplinskem postopku LD X. (vložitev predloga za uvedbo disciplinskega postopka v določenem roku) izrecno določajo sankcijo ali ne. Bistveno je, da postopanje v nasprotju z omenjeno določbo ni dopustno. Zakaj je temu tako, je bilo (ob sklicevanju na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 119/2014 z dne 4. 12. 2014) pojasnjeno v 5. točki obrazložitve te sodbe. Iz podobnih razlogov je neprepričljivo tudi pritožbeno navajanje, da naj bi bil način odločanja v lovski družini specifičen in da ni strogo zavezan procesnim pravilom. V disciplinskem postopku, v katerem se odloča o izključitvi člana lovske družine, morajo biti upoštevana tako avtonomna pravna pravila kot minimalna procesna jamstva sklenjenega pravnega postopka. V nasprotnem primeru (proti)pravnost omejitve ustavne pravice do združevanja ni preverljiva.6 Poleg tega je samo po sebi neprepričljivo pritožničino zavzemanje za poenostavljeno (ohlapno) razlago postopkovnih pravil, ki jih je sama sprejela oziroma katerih upoštevanje ji nalaga njen lastni pravilnik.

9. Toženka šele prvič v pritožbi navaja, da za izstavitev članske izkaznice nima ustreznih pooblastil in da je za to pristojna Lovska zveza Slovenije, zaradi česar naj bi bil izrek izpodbijane sodbe v tem delu neizvršljiv. Vendar pa navajanje o neobstoju takšnega pooblastila po svojem bistvu predstavlja ugovor stvarne pasivne legitimacije, ki pa ga, ker gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, ni moč upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP7).

10. Z ozirom na to, da je bil disciplinski postopek zoper tožnika uveden prepozno8 in je bilo potrebno že zato ugoditi tožbenemu zahtevku, se sodišču prve stopnje do okoliščine siceršnje vsebinske (ne)utemeljenosti odločb o izključitvi tožnika iz LD X. (presoja, ali je tožnik storil očitana mu prekrška) ne bi bilo potrebno opredeljevati. Ker v skladu z navedenim omenjeno vprašanje za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve ni bistveno, to sodišče navedb, ki jih je pritožnica v tej smeri podala, ni presojalo.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Toženka s pritožbo ni uspela, zaradi česar sama nosi svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnik sam nosi stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi nasprotne stranke (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Glej sklep VS RS II Ips 119/2014 z dne 4. 12. 2014 kot tudi sodbo VSL I Cp 1926/2002 z dne 20. 8. 2003. 2 Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da je samo poimenovanje vloge za začetek disciplinskega postopka (bodisi predlog ali zahteva) nebistveno. 3 Kar je jasno razvidno prav iz (dopolnjene) zahteve za uvedbo disciplinskega postopka z dne 30. 8. 2013, kje je v uvodu izrecno navedeno, da se vlaga na podlagi sklepa UO LD X. z dne 24. 3. 2013. 4 Če bi držalo pritožbeno naziranje o zadostnosti sklepa Upravnega odbora sprejetega na seji dne 24. 3. 2013, potem ni jasno, zakaj je bil tak predlog (pri disciplinski komisiji) dne 30. 8. 2013 sploh vložen. Prav njegova vložitev torej jasno kaže na neutemeljenost pritožničinih navajanj. 5 Tožnik naj bi očitani kršitvi storil 15. 9. 2012 in 13. 11. 2012. 6 Glej sodbo VSL I Cp 1926/2002 z dne 20.8. 2013. 7 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 8 To je po poteku za to predvidenega roka.