Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali opustitev navedbe razlogov za neizvedbo predlaganih dokazov v obrazložitvi sodbe in s tem povezane neoprave glavne obravnave v upravnem sporu pomeni kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali opustitev navedbe razlogov za neizvedbo predlaganih dokazov v obrazložitvi sodbe in s tem povezane neoprave glavne obravnave v upravnem sporu pomeni kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 06102-253/2016/19 z dne 17. 1. 2017, s katero je bila tožnici naložena odstranitev štirih objektov za obveščanje in oglaševanje, postavljenih v varovalnem pasu državne ceste v naselju Koper, brez veljavnih soglasij. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo z odločbo, št. 3717-24/2017/2-00611141 z dne 7. 4. 2017, zavrnilo.

2. V obrazložitvi sodbe Upravno sodišče navaja, da je v zadevi bistveno, da sporni objekti stojijo v varovalnem pasu državne ceste. Čeprav so bili postavljeni pred uveljavitvijo Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1), je bil prvostopenjski organ dolžan upoštevati določbo 78. člena ZCes-1, ki določa, da je treba za postavitev objektov pridobiti soglasje direkcije. Na podlagi listin v spisu ugotavlja, da tako soglasje ni bilo izdano. Soglasje Mestne občine Koper (MOK) iz leta 2010, na katerega se sklicuje tožnica, tega soglasja niti ne bi moglo nadomestiti, pa tudi sicer za sporne objekte soglasje iz 68. člena Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC) ni bilo dano, saj se soglasje MOK nanaša na druge objekte. Navaja še, da ne dvomi v ugotovitev upravnega organa o točni lokaciji spornih objektov.

3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi pomembnih pravnih vprašanj, glede katerih je uveljavljala tudi odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, do so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Pritožnica opozarja, da je zaradi spornega dejanskega stanja v zvezi z lokacijo objektov za obveščanje in oglaševanje predlagala izvedbo glavne obravnave in zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Upravno sodišče pa glavne obravnave ni izvedlo in razlogov za to in za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo. Gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede teh vprašanj.1

6. Glede na navedeno je odgovor na dopuščeno pravno vprašanje pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, še zlasti ker je Upravno sodišče navedlo, da je treba uporabiti določbe ZCes-1 in ne ZJC tudi zato, ker je pravilna ugotovitev obeh upravnih organov, da tudi po določbah ZJC soglasje ni bilo dano, kar pa je bilo med strankama sporno. Zato je revizijo v skladu s tretjim odstavkom 367.c člena ZPP dopustilo.

1 V zvezi s tem se tožnica sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 401/2016 z dne 28. 11. 2018, X Ips 85/2016 z dne 19. 9. 2018, X Ips 356/2016 z dne 16. 1. 2019.