Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cpg 419/2013

ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CPG.419.2013 Gospodarski oddelek

spor majhne vrednosti sprememba pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe verzija upravnik pogodba o upravljanju povrnitev stroškov obratovanja in vzdrževanja izterjava neplačanih stroškov dejanska etažna lastnina
Višje sodišče v Ljubljani
30. maj 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Določbe 25. do 67. člena SZ-1 veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. V teh primerih se za veljavnost pogodbe o upravljanju zahteva soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, saj je določitev upravnika posel rednega upravljanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 59312/2011 z dne 6. 5. 2011, ostane v prvem odstavku izreka v veljavi zaradi plačila 797,11 EUR in v tretjem odstavku izreka zaradi plačila 56,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2011 dalje do plačila (I. točka izreka sodbe), ter da mora tožena stranka tožeči stranki v roku osmih dni od prejema sodbe plačati 113,92 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila (II. točka izreka sodbe).

2. Tožena stranka v pravočasni pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ter predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljen in se ji naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki v odgovor, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob vpogledu v javno dostopne podatke AJPES višje sodišče ugotavlja, da je prišlo po opravi vseh procesnih dejanj na pritožbeni stopnji (torej po izdaji sodbe, po vložitvi pritožbe in po vročitvi pritožbe v odgovor) do spremembe v pravnoorganizacijski obliki na strani tožeče stranke, saj se je preoblikovala iz d.d. v d.o.o., kar pa ne vpliva na postopek odločanja o pritožbi. V primeru spremembe pravnoorganizacijske oblike namreč ni mogoče govoriti o prenehanju preoblikovane pravne osebe, saj gre zgolj za spremembo zunanjih statusnih atributov družbe, ki na pravno eksistenco družbe ne vplivajo, zaradi česar ni nastopila prekinitev postopka po 3. točki 205. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (prim. VSL sodba II Cp 2700/2012 z dne 8. 5. 2013). Je pa višje sodišče preoblikovanje upoštevalo v uvodnem poimenovanju tožeče stranke.

6. Nadalje višje sodišče ugotavlja, da gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). S pritožbo torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in višje sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi Pogodbe o medsebojnih razmerjih (priloga A17 spisa), Pogodbe o upravljanju (priloga A18 spisa), izpisa iz katastra stavb (priloga A22 spisa), elaborata za vpis podatkov v kataster stavb (priloga A4) in grafičnega prikaza objektov (priloga A23 spisa) ugotovilo, da je tožena stranka eden izmed solastnikov stavbe, v zvezi s katero tožeča stranka zahteva povrnitev stroškov, ki jih je kot upravnik iz lastnih sredstev plačala dobaviteljem namesto tožene stranke. Višje sodišče je na tako ugotovljeno dejansko stanje vezano, zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da s tožečo stranko nista v nikakršnem pogodbenem odnosu, da ni etažna lastnica, niti solastnica stavbe z identifikacijsko številko 1727-0608, ter da elaborat za vpis podatkov v kataster stavb in podatki geodetske uprave ne dajejo nikakršne pravne osnove za zaključek, da je tožena stranka solastnica stavbe.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka namreč zmotno navaja, da sodba nima razlogov v zvezi s tem, kakšno pravno razmerje je narekovalo uporabo določb o verziji, saj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, da glede na to, da pogodba o upravljanju ni podpisana s strani vseh solastnikov, pravnega razmerja ni mogoče presojati po pogodbi, pač pa je mogoče uporabiti zgolj določbe o verziji, ker je tožeča stranka iz lastnih sredstev namesto tožene stranke plačala stroške obratovanja in vzdrževanja dobaviteljem, kar je znesek, za katerega je bila tožena stranka obogatena (197. člen OZ). Sodišče prve stopnje je torej navedlo pravni in dejanski temelj, za katerega tožena stranka v pritožbi trdi, da iz obrazložitve sodbe ni razviden. So pa ti razlogi deloma materialnopravno zmotni, vendar jih sodba kljub temu ima in jo je mogoče preizkusiti, zato kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi izpodbijane sodbe zmotno navedlo, da je pogoj za veljavnost Pogodbe o upravljanju soglasje vseh solastnikov (peti odstavek 67. člena SPZ). Prezrlo je, da iz Pogodbe o medsebojnih razmerjih (priloga A17), Pogodbe o upravljanju (priloga A18), izpisa iz katastra stavb (priloga A22), elaborata za vpis podatkov v kataster stavb (priloga A4) in grafičnega prikaza objektov (priloga A23) izhaja, da je na stavbi vzpostavljena t.i. dejanska etažna lastnina, zaradi česar se v zvezi z upravljanjem stavb uporabljajo določbe od 25. do 67. člena Stanovanjskega zakona - SZ-1 (prim. tretji odstavek 9. člena SZ-1). Te določbe namreč veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo (prim. VSL sklep I Cpg 1033/2013 z dne 3. 9. 2013). V teh primerih se za veljavnost pogodbe o upravljanju zahteva soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, saj je določitev upravnika posel rednega upravljanja (prvi in drugi odstavek 25. člena SZ-1). Glede na to, da so Pogodbo o upravljanju podpisali solastniki, katerih solastniški deleži presegajo polovico vseh solastniških deležev (72, 60 % - prim. 5. člen Pogodbe o upravljanju s podpisi na A18), je pogodba veljavno sklenjena, zato bi se sodišče prve stopnje lahko oprlo tudi na pogodbeno podlago. Pravzaprav bi se vsaj za stroške upravljanja (postavka 001 v računih) moralo, saj so to stroški upravljanja v ožjem smislu in predstavljajo plačilo za delo upravnika po pogodbi o upravljanju (prim. VSL sodba I Cp 4884/2010 z dne 21. 6. 2011 in VSL sklep I Cpg 1196/2011 z dne 28.8.2012 ter sodba VS RS II Ips 585/2003 z dne 24. 3. 2005). Glede na to, da je Pogodba o upravljanju veljavno sklenjena, je zahtevek tožeče stranke tudi v delu, ki se nanaša na stroške upravljanja v ožjem smislu, utemeljen in je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v izreku sodbe, pravilna.

10. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere glede na drugi odstavek 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia