Jedro

Na rok vezana vloga, ki ni oddana po pošti priporočeno ali brzojavno ali ni oddana upravi zavoda, se šteje za pravočasno le, če jo sodišče prejme najkasneje zadnji dan roka (3. in 4. odstavek 87. člena ZKP).

Izrek

Zahteva obs. B.Z. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Celju je s sklepom z dne 29.10.2001 na podlagi določb 2. odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) kot prepozno zavrglo pritožbo, ki jo je obsojenec vložil zoper sodbo istega sodišča z dne 15.06.2001 in s katero je bil spoznan za krivega uvodoma navedenih kaznivih dejanj, pri čemer mu je bila izrečena enotna kazen eno leto in tri mesece zapora. V plačilo mu je bil naložen znesek 2.500,00 SIT, ki ustreza s kaznivim dejanjem doseženi premoženjski koristi ter odločeno, da mora povrniti stroške kazenskega postopka in plačati 50.000,00 SIT povprečnine. V skladu z določbami 4. odstavka 196. člena in 3. odstavka 197. člena KZ so mu bila odvzeta zasežena mamila. Višje sodišče v Celju je s sklepom z dne 29.01.2002 zavrnilo pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno.

Obsojenec je zoper navedeni pravnomočni sklep vložil dne 3.4.2002 "pritožbo - ugovor", ki jo je šteti in obravnavati kot pravočasno vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti. Sklicuje se na kršitev 23. člena Ustave Republike Slovenije ter na kršitev zakona. Iz izvajanj zahteve sledi, da se zavzema za razveljavitev izpodbijanega pravnomočnega sklepa.

Vrhovna državna tožilka B.B. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Iz podatkov spisa je razvidno, da se je obsojenec zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil, vendar je bila pritožba kot prepozna zavržena. S tem pa se obsojenec ne strinja. Tako je mogoče sklepati, da obsojenec uveljavlja kršitev 25. člena Ustave, ki vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe proti odločbam sodišč. Ta pravica obsojencu ni bila kršena. Obsojenec je prejel sodbo sodišča prve stopnje, na kateri je bil tudi pravni pouk o pravici do pritožbe, o roku, v katerem jo je mogoče vložiti in tudi o tem, da se šteje dan oddaje pritožbe upravi zaporov (glede na to, da je bil obsojenec tedaj na prestajanju kazni v zaporu) za dan vročitve sodišču. Obsojencu je bila tako dana možnost vložiti pritožbo, vendar pa je pritožbo oddal z navadno pošiljko na pošto in ne upravi zaporov in tudi ne priporočeno, tako da je zamudil 15-dnevni rok za pritožbo. Tako njegova pravica do pravnega sredstva ni bila prekršena in zato njegova zahteva ni utemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vložnik zahteve zatrjuje, da je sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom prekršilo zakon in ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Po njegovem stališču in razumevanju danega pravnega pouka je pravočasno vložil pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zato jo je sodišče ob nepravilni razlagi zakonskih določb neutemeljeno zavrglo kot prepozno vloženo ter mu s takšno odločitvijo odvzelo pravico do pritožbe.

Po določbi 4. odstavka 87. člena ZKP lahko tisti, ki prestaja kazen ali je v kakšnem zavodu, ker mu je bil izrečen varnostni ali vzgojni ukrep, izroči izjavo, vezano na rok, upravi zavoda, v katerem se nahaja. Dan, ko se taka izjava izroči upravi zavoda, velja za dan izročitve organu, ki je pristojen, da jo prejme. Drugi odstavek istega člena določa, da izjava, ki je vezana na rok, velja za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči še pred pretekom roka. Če se pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, pa velja dan oddaje na pošto za dan izročitve tistemu, kateremu je poslana (3. odstavek 87. člena ZKP). Iz takšne zakonske ureditve je razvidno, da se na rok vezana vloga, ki ni oddana po pošti priporočeno ali brzojavno ali ni oddana upravi zavoda, šteje za pravočasno le, če jo sodišče prejme najkasneje zadnji dan roka.

V obravnavani zadevi je sodišče ugotovilo, da je sodba sodišča prve stopnje s poukom o pravici do pritožbe bila obsojencu vročena dne 17.8.2001 v zavodu za prestajanje kazni zapora, kot je razvidno iz spisu priložene vročilnice. Pritožbeni rok 15 dni je potekel v soboto dne 01.09.2001. Zato je sodišče glede na določbo 4. odstavka 88. člena ZKP pravilno štelo, da se je rok iztekel s pretekom prvega delavnika, to je v ponedeljek dne 03.09.2001. Obsojenec je po ugotovitvah pravnomočnega sklepa, ki se opirajo na preveritve pri ZPKZ D/M in ostale spisovne podatke, pritožbo poslal Okrožnemu sodišču v Celju dne 03.09.2001 z navadno poštno pošiljko ter je na to sodišče prispela dne 04.09.2001. Glede na navedena dejstva je sodišče pravilno zaključilo, da se je pritožbeni rok iztekel dne 03.09.2001. Ker je obsojenec pritožbo poslal z navadno poštno pošiljko, bi le-ta sodišču morala biti izročena dne 03.09.2001 in ne šele dan pozneje. Kot dan izročitve pritožbe sodišču bi bilo mogoče ta datum šteti le ob pogoju, če bi jo obsojenec poslal priporočeno po pošti, brzojavno ali če bi jo izročil upravi zaporov. Po povedanem sodišče z odločitvijo, ki jo je sprejelo z izpodbijanim pravnomočnim sklepom, ni kršilo navedenih določb 87. člena ZKP in prav tako ne zatrjevanih ustavnih pravic. Na zakonitost presoje sodišča glede pravočasnosti vložene pritožbe tudi ne more vplivati okoliščina, da je zagovorniku prvostopna sodba bila vročena mesec dni prej, to je 16.07.2001. Glede na določbo 4. odstavka 120. člena ZKP se v primeru, če ima obdolženec zagovornika, vroči sodba njemu in zagovorniku, rok za vložitev pritožbe pa teče od zadnje vročitve. Usklajevanje vprašanj, povezanih z vložitvijo pritožbe, je stvar dogovora med obsojencem in zagovornikom.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve. Zato je zahtevo obs. B.Z. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).