Jedro

Ob zahtevani procesni skrbnosti stranke za utemeljitev pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva bi toženka v predlogu morala trditi in izkazati znesek, s katerim ocenjuje vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske odločbe. Ker tega ni storila, je ostala vrednost revizijsko sporne odločitve neocenjena, s tem pa onemogočena presoja, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, da revizijska vrednost izpodbijane sodbe presega 2.000 EUR.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je v postopku uveljavljala plačilo najemnin za čas od julija 1999 do avgusta 2000 v skupnem znesku 6.565,95 EUR (1.573.463,50 SIT) s pripadki. Toženka se je v postopku med drugim branila s ugovorom nasprotne terjatve v višini 42.768,69 EUR (11.822.560 SIT) iz naslova vrednosti neamortiziranih vlaganj, stroškov in povečanja vrednosti poslovnega prostora, a je v (procesni) pobot uveljavljala le terjatev do višine 6.565,95 EUR z obrestmi od 25. 11. 2006. 2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo terjatev tožnice do toženke v višini 3.265,17 EUR, nadalje je ugotovilo, da terjatev toženke do tožnice v višini 6.503,34 EUR ne obstoji, nato pa toženki naložilo v plačilo 3.265,17 EUR s pripadki. Glede v pobot ugovarjane terjatve je zaključilo, da ni utemeljena, deloma zaradi zastaranja in zaradi neutemeljenih vlaganj v komoditeto, v preostalem pa zaradi izostanka tožničinega soglasja za vlaganja.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo, pritožbo toženke pa zavrnilo, tako da je pravnomočno ugotovilo terjatev tožnice do toženke v višini 6.527,85 EUR, ugotovilo, da terjatev toženke do tožnice v višini 6.527,85 EUR ne obstoji, nato pa toženki naložilo v plačilo 6.527,85 EUR s pripadki.

4. Toženka je zoper navedeno odločitev vložila predlog za dopustitev revizije. Ne strinja se z odločitvijo sodišča o pobotnem ugovoru. Le-tega je sodišče po njenem mnenju zavrnilo predvsem zaradi izostanka soglasja, manjši del pa zaradi zastaranja. Kot sporno izpostavlja vprašanje, ali ji glede na to, da se najemna pogodba po določbah Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih odpoveduje sodno brez krivdnega razloga, in glede na 8. člen najemne pogodbe pripada pravica do povrnitve neamortiziranega dela sredstev vloženih v izboljšanje kakovosti poslovnega prostora.

5. Predlog ni popoln.

6. V predlogu navedeno vprašanje se tiče zgolj odločitve o zavrnitvi pobotnega ugovora zaradi izostanka soglasja, ne pa tudi zavrnitve pobotnega ugovora zaradi zastaranja terjatev in neutemeljenosti vlaganj v komoditeto, glede katerih predlagateljica niti ni zastavila nobenega vprašanja. Za obravnavani primer to pomeni, da izpodbijani del drugostopenjske sodbe ne predstavlja celotna vrednost denarnega zahtevka v višini 6.527,85 EUR, ki mu je sodišče pravnomočno ugodilo, temveč manj. Ob zahtevani procesni skrbnosti stranke za utemeljitev pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva bi toženka v predlogu morala trditi in izkazati znesek, s katerim ocenjuje vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske odločbe. Ker tega ni storila, je ostala vrednost revizijsko sporne odločitve neocenjena, s tem pa onemogočena presoja, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, da revizijska vrednost izpodbijane sodbe presega 2.000 EUR. Navedene pomanjkljivosti po vložitvi predloga ni mogoče (več) odpraviti ne po uradni dolžnosti ne s strani predlagateljice. V tem postopku se namreč ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen v zvezi s 383. členom ZPP), predlagateljica pa zaradi poteka prekluzivnega roka za vložitev predloga (prvi odstavek 367.b člen ZPP) le-tega tudi ne more več dopolniti. Vrhovno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz izreka te odločbe.