Jedro

Glede na določbe tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 Vrhovno sodišče ob obravnavi pritožbe zoper sklep, da se revizija ne dopusti, na druge pritožbene razloge, zlasti pritožbene razloge, ki bi predstavljali le bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP, ne pazi po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek pokojne oziroma prvotne tožnice (pravne prednice sedanjih tožnikov) za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 24. 6. 1997 o razporeditvi pokojne tožnice na delovno mesto vodje finančno računovodske službe in zahtevek za plačilo razlike plače med plačo na podlagi tega delovnega mesta in plačo na podlagi delovnega mesta vodje gospodarsko – finančnega sektorja pri toženi stranki. Ugotovilo je, da je prišlo v času odsotnosti prvotne tožnice zaradi odpovedi delovnega razmerja s strani tožene stranke v letu 1993 do spremembe sistemizacije delovnih mest, v okviru katere je bilo prejšnje tožničino delovno mesto vodje finančno računovodskega sektorja ukinjeno, tako da je bila tožnica po vrnitvi na delo v letu 1997 (na podlagi pravnomočne delne sodbe sodišča v zadevi II Pd 3222/94, v zvezi s sodbo v zadevi Pdp 77/96 z dne 20. 2. 1997) zakonito razporejena na ustrezno delovno mesto vodje računovodsko finančne službe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Hkrati je sklenilo, da se v zadevi revizija ne dopusti.

3. Tožeča stranka je vložila zoper sklep o nedopustitvi revizije pritožbo (tožniki osebno in po pooblaščenki), v kateri navaja, da glede na določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/08), ki je bil uveljavljen s 1. 10. 2008, o dopustitvi revizije odloča Vrhovno sodišče, ne pa sodišče druge stopnje. Že zato je izpodbijani sklep nezakonit. Hkrati pa je izpodbijani sklep nezakonit, ker sodba sodišča druge stopnje odstopa od stališč, ki jih je sodišče druge stopnje zavzelo v predhodni sodbi (dejansko razveljavitvenem sklepu) v tej zadevi, izdani pod opr. št. Pdp 641/2002-2 dne 16. 11. 2003, in stališč, zavzetih v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 102/1997 z dne 11. 11. 1997. V preostalem pa pritožba ne soglaša s pravnomočno presojo sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka.

4. Pritožba zoper sklep, da se revizija ne dopusti, ni utemeljena.

5. Novela ZPP-D, na podlagi katere so prenehale veljati tudi določbe 32. člena ZDSS-1 o dopustitvi revizije v delovnih in socialnih sporih, je bila uveljavljena s 1. 10. 2008 (133. člen ZPP-D), s tem da so se v zadevah, v katerih je bil ob uveljavitvi ZPP-D postopek pred sodiščem prve stopnje končan, postopki nadaljevali po dosedanjih predpisih (drugi odstavek 130. člena ZPP-D). Tak je bil primer v obravnavani zadevi, ker je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan z izdajo sodbe II Pd 1459/2003-145 z dne 13. 5. 2008. 6. Glede na navedeno je bilo sodišče druge stopnje na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDSS-1, v zvezi z drugim odstavkom 130. člena ZPP-D, ob izdaji pravnomočne sodbe v tej zadevi dne 16. 2. 2009 še vedno pristojno za odločanje o dopustitvi revizije. Pritožbene navedbe, da naj bi o dopustitvi revizije odločalo nepristojno sodišče, zato niso utemeljene.

7. Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje v delovnem in socialnem sporu ni dopustilo revizije, se je na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 stranka lahko pritožila v 30 dneh le iz razloga po 2. alinei prvega odstavka tega člena, to je, če odloča sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, s tem da se v postopku s pritožbo smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.

8. V kolikor pritožba zatrjuje, da sodba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse oziroma stališč Vrhovnega sodišča, zavzetih v sodbi VIII Ips 102/1997 z dne 11. 11. 1997, sodišče ugotavlja, da gre za sodbo v predhodnem sporu med v bistvu istima strankama. Z navedeno sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper sodbo, s katero je bila takratna tožnica zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vrnjena k toženi stranki na isto delovno mesto, na katero je bila razporejena pred prenehanjem delovnega razmerja, s tem da je bila sodba sodišča prve stopnje v navedeni zadevi izdana še preden je prišlo pri toženi stranki do spremembe sistemizacije delovnih mest, v okviru katere je bilo tožničino dotedanje delovno mesto ukinjeno, oziroma so bila delovna mesta v dotedanjem računovodsko finančnem sektorju na novo opredeljena, oziroma je bil na novo opredeljen ta sektor na sploh. Če je ob kasnejši dejanski vrnitvi tožnice na delo na podlagi takratne pravnomočne sodbe, zoper katero je bila revizija zavrnjena, tožena stranka tožnico glede na spremenjeno sistemizacijo delovnih mest na novo razporedila na ustrezno delovno mesto, ni ravnala v nasprotju s sprejetimi stališči v navedeni sodbi, oziroma je imela za takšno ravnanje utemeljene razloge v spremenjenih okoliščinah, do katerih je prišlo po zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje. Zato sodišču druge stopnje v tem sporu ni mogoče očitati neutemeljenega odstopa od stališč, zavzetih v sodbi VIII Ips 102/97 z dne 11. 11. 1997, ker takega ravnanja tožene stranke ni štelo za nezakonitega.

9. Tudi pritožbene smiselne navedbe o neenotnosti sodne prakse sodišča druge stopnje glede presoje zakonitosti razporeditve pokojne tožnice na delovno mesto z utemeljitvijo, da izpodbijana sodba odstopa od stališč, zavzetih v sodbi Pdp 641/2002-2 z dne 6. 11. 2003, o razveljavitvi prvotne sodbe sodišča prve stopnje v tej zadevi glede tožničine razporeditve (po vsebini gre v tem delu dejansko za razveljavitveni sklep), sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sledilo tem izhodiščem in v ponovljenem postopku izvedlo ustrezne dodatne dokaze, nato pa o zadevi odločilo glede na rezultat tako dopolnjenega dokaznega postopka. Zato ni mogoče govoriti o neenotni sodni praksi v isti zadevi, saj je bilo v tem sporu o sporni razporeditvi pokojne tožnice pravnomočno odločeno zgolj s sedanjo sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje, izdana v ponovljenem postopku.

10. Glede na določbe tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 Vrhovno sodišče ob obravnavi pritožbe zoper sklep, da se revizija ne dopusti, na druge pritožbene razloge, zlasti pritožbene razloge, ki bi predstavljali le bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP, ne pazi po uradni dolžnosti. Ker glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče v smislu 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožeče stranke zoper sklep, da se revizije ne dopusti, kot neutemeljeno zavrnilo.