Jedro

Sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Ni namreč ugotovilo dohodkov tožnikove žene (družinske članice), glede katere tožnik v pritožbi navaja in dokazuje, da od dneva odprtja samostojne dejavnosti ni imela nobenega prihodka. Poleg tega sodišče v nadaljevanju ni ocenilo materialnega položaja stranke z vidika števila oseb, ki jih stranka preživlja in z upoštevanjem vrednosti predmeta postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo in zavrnilo predlog za odlog plačila sodne takse (I. in II. točka izreka). Tožeči stranki je odobrilo obročno plačilo sodne takse za postopek po tožbi v višini 1.893,00 EUR, tako da je dolžna sodno takso plačati v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih v višini po 157,75 EUR mesečno (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnik). Pritožbo vlaga zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da tožnika oprosti plačila sodne takse, podredno, da razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Povzema ugotovitve sodišča prve stopnje ter peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje glede povprečnih mesečnih dohodkov tožnika in njegove žene, saj mesečnih dohodkov A. A. kot družinske članice sploh ni upoštevalo. Sodišče je pravilno ugotovilo, da A. A. opravlja poslovno dejavnost, ki je tožnik nevede v predlogu za taksno oprostitev ni navedel, saj je bila dejavnost odprta z namenom, da bi tožnik ter njegova žena pridobila dodatna sredstva za preživljanje. Iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti je razvidno, da iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti od dneva odprtja ni bilo nobenega prihodka, zgolj zapadla plačila prispevkov v višini 3.304,85 EUR, ki predstavljajo dodaten dolg tožnika in njegove žene do države, zato je že prišlo do blokade transakcijskega računa A. A. Sodišče je tako zmotno ugotovilo dejansko stanje glede povprečnih mesečnih dohodkov tožnika ter njegovih družinskih članov, saj ni upoštevalo premoženjskega stanja A. A. Tožnik ter njegova žena imata mesečno zgolj 650,00 EUR minimalno zagotovljene pokojnine tožnika, ker njegova žena ne prejema nobenih dohodkov in mesečni prihodek na družinskega člana znaša le 325,00 EUR na osebo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani. V skladu s petim odstavkom istega člena mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

5. Pritožba utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da tožnikova žena A. A. opravlja poslovno dejavnost. Sodišče je namreč ugotovilo, da opravlja samostojno dejavnost B., A. A., s. p., in zato ni brezposelna. S temi ugotovitvami tožnik soglaša, sodišču pa očita, da dohodkov oziroma premoženjskega stanja A. A. kot družinske članice ni upoštevalo. Navedba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč, potem ko je ugotovilo, da je predlagatelj upokojen, da živi s svojo ženo in dvema polnoletnima otrokoma, ki ju ni dolžan preživljati in ju ni mogoče šteti kot družinska člana, v nadaljevanju upoštevalo, da tožnik prejema pokojnino v višini 980,00 EUR (ta je zaradi izvršb obremenjena, tako da prejema le minimalno zagotovljeno pokojnino okoli 650,00 EUR, pri čemer teh odtegljajev ni upoštevalo). Ni pa sodišče ugotovilo dohodkov tožnikove žene (družinske članice), glede katere tožnik v pritožbi navaja, da od dneva odprtja samostojne dejavnosti ni imela nobenega prihodka in za to prilaga tudi dokazilo (obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, A25)1. Poleg tega sodišče v nadaljevanju ni ocenilo materialnega položaja stranke z vidika števila oseb, ki jih stranka preživlja in z upoštevanjem vrednosti predmeta postopka.

6. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi vsa odločilna dejstva v skladu z 11. členom ZST-1 in o zadevi ponovno odloči. Sodišče bo moralo upoštevati dohodek na družinskega člana.

7. Poleg tega bo moralo sodišče prve stopnje, ki je ugotovilo tudi, da je tožnik lastnik dveh nepremičnin, preveriti in oceniti, ali in kako je treba pri odločanju o taksni oprostitvi upoštevati te nepremičnine in o tem v obrazložitvi navesti razloge.

8. Odločitev o razveljavitvi izpodbijanega sklepa temelji na tretji točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP.

1 Tovrstne navedbe in priloženo dokazilo (z dne 15. 5. 2019) po oceni sodišča druge stopnje predstavljajo dopustno pritožbeno novoto.