Jedro

Ker je stranka postopka brat sodnice za postopanje pristojnega sodišča, ki je tudi podpredsednica sodišča, se je v nadaljevanju postopka izpričala možnost dvoma strank o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča s tem, ko je določitev drugega stvarno pristojnega sodišča predlagal sam tožnik in ko ima v dojemanju zunanjega videza nevtralnosti in neodvisnosti sojenja zanesljivo pomemben učinek tudi dejstvo, da je bila s pristojnega sodišča prenešena pristojnost na drugo sodišče v kazenskem postopku, v katerem sta na en ali drug način udeleženi stranki tega (pravdnega) postopka.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče B.

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče je s sklepom I R 131/2008 z dne 23. 10. 2008 v tej zadevi že enkrat odločilo o predlogu za prenos pristojnosti – tedaj o predlogu za odločanje v tej zadevi pristojnega sodišča (Okrožnega sodišča A.) – in sicer tako, da je predlog zavrnilo.

2. V nadaljevanju postopka pa je nato na podlagi določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlagal delegacijo pristojnosti tožnik. V predlogu je navedel, da je toženec D. T. brat višje sodnice B. R., ki je podpredsednica za odločanje v tej zadevi sicer pristojnega sodišča – Okrožnega sodišča A., skliceval pa se je tudi na (pred)kazenski postopek zoper toženca, ki je bil sprožen na podlagi tožnikove ovadbe in v katerem je bil postopek delegiran z Okrožnega sodišča A. na drugo stvarno pristojno sodišče s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Kr 14/2009 z dne 23. 10. 2009. 3. Predlog je utemeljen.

4. Okoliščine, da je stranka postopka brat sodnice za postopanje pristojnega sodišča, ki je tudi podpredsednica sodišča, Vrhovno sodišče v obrazložitvi sklepa I R 131/2008 z dne 23. 10. 2008 ni štelo za tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, ker v tedanjem stadiju postopka in spričo dejstva, da je prenos pristojnosti predlagalo sodišče, ni bilo izkazano, da bi ta okoliščina mogla (zlasti) pri strankah vzbuditi dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije ali sicer okrniti dojemanje zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja. Tak dvom se je izpričal šele v nadaljevanju postopka s tem, ko je predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča tožnik kot stranka tega postopka in ko ima v dojemanju zunanjega videza nevtralnosti in neodvisnosti sojenja zanesljivo pomemben učinek tudi dejstvo, da je bila z Okrožnega sodišča A. prenešena pristojnost na drugo sodišče v kazenskem postopku, v katerem sta na en ali drug način udeleženi stranki tega (pravdnega) postopka. Zato je Vrhovno sodišče predlogu tokrat ugodilo in zadevo delegiralo na Okrožno sodišče B.