Jedro

Načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, ni neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, odločitev o neizvedbi predlaganega dokaza pa mora biti ustrezno obrazložena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo:

I. Delni umik tožbenega zahtevka za znesek v višini 1.228,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 2. 2013 se vzame na znanje in se postopek v tem delu ustavi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25962/2013 z dne 26. 2. 2013 pa se v tem delu razveljavi tudi v 1. odstavku izreka.

II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25962/2013 z dne 26. 2. 2013 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka sklepa v delu, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 2.586,52 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 13. 3. 2013 dalje do plačila, ter izvršilne stroške v višini 41,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 28. 3. 2013 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 169,00 EUR, v 8 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka do plačila.

2. Zoper sodbo v celoti se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zgornji sklep o izvršbi v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru pa tožeči stranki naloži plačilo stroškov tožene stranke.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. Skladno s prvim odstavkom 350. člena ZPP je višje sodišče preizkusilo sodbo v tistem delu, v katerem tožena stranka ni zmagala v sporu (II. in III. točka izreka izpodbijane sodbe).

8. Tožeča stranka v tej zadevi zahteva izpolnitev obveznosti iz zavarovalnih pogodb št. 4478519139–5, 4478519206–9, 4479063856–8, 4479063907–6 in 0179063926–2 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na podlagi katerih je toženi stranki izdala račune za zavarovalne premije. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo na podlagi prvega odstavka 239. člena Obligacijskega zakonika, po katerem je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.

9. Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi ga sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko ni izvedlo s strani tožene stranke predlaganega dokaza z zaslišanjem zakonite zastopnice tožene stranke, T. R., je neutemeljen. Načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, ni neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, odločitev o neizvedbi predlaganega dokaza pa mora biti ustrezno obrazložena(1). Sodišče prve stopnje je izčrpno in razumno obrazložilo razloge za zavrnitev izvedbe navedenega dokaza(2), s katerimi se višje sodišče v celoti strinja in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. Tudi po stališču višjega sodišča je bil namreč dokazni predlog(3) preveč pavšalen oziroma nesubstanciran, saj tožena stranka niti ni navedla, katero zatrjevano dejstvo bo zakonita zastopnica tožene stranke z zaslišanjem potrdila (prim. 212. v zvezi z 236. členom ZPP). Podatki spisa pa potrjujejo tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da nobena od pravdnih strank razpisa naroka, na katerem bi sodišče dokaz izvedlo, sploh ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP).

10. Glede na dovoljene pritožbene razloge v tem postopku višje sodišče pritožbenega očitka o zmotni ni nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni upoštevalo, očitka o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka pa tožena stranka ni pojasnila, zato ga višje sodišče ni moglo preizkusiti. Bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in kršitev določb materialnega prava višje sodišče ni našlo (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11. Ker torej pritožba ne uveljavlja pravno upoštevnih pritožbenih razlogov, je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) Glej odločbi Ustavnega sodišča Up–121/00 z dne 18. 9. 2001 in Up–420/00 z dne 21. 5. 2002. (2) Prim. tretji odstavek na 3. strani obrazložitve izpodbijane sodbe.

(3) Na red. št. 12, list. št. 42 spisa.