Jedro

Določena nujna pot je najustreznejša, ker je glede na geometrijske karakteristike najmanj obremenjujoča, najlaže in najhitreje izvedljiva, stroškovno najcenejša, dosedanja uporaba služečih nepremičnin prve nasprotne udeleženke pa ne bo bistveno okrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za potrebe parcel št. 769/1, 769/3 in 770/1, vse k. o. X, ki so v solastnini predlagateljic, dovolilo v korist vsakokratnega lastnika teh parcel nujno pot v skupni dolžini 104 metre in s površino 298 m², po parcelah št. 752/9, 753/7, 754/7, 757/4, 755/2, 757/3, 755/1, 762/6, 762/4, 756/1, 764/3, 763/2, 763/4 in 767/4, vse k. o. X, ki so v lasti prve nasprotne udeleženke, po parcelah 752/15, 752/3, 753/9, 753/3, 754/9 in 754/3, vse k. o. X, ki so v lasti desete nasprotne udeleženke in po delu parc. št. 762/3 k. o. X, ki je v lasti enajste nasprotne udeleženke (1. točka izreka), vpisalo potek in obseg nujne poti z opisom posameznih točk in razdalj med njimi razvidnimi iz skice sodnega izvedenca mag. A. A. z dne 24.4.2016, ki je sestavni del sklepa (2., 3. točka izreka), dovolilo uporabo nujne poti za hojo in vožnjo s kolesi, kolesi z motorjem, motornimi kolesi in z osebnimi vozili (4. točka izreka), odločilo o višini nadomestila, ki so ga dolžne plačati predlagateljice in sicer prvi nasprotni udeleženki 1.434,53 EUR, deseti nasprotni udeleženki 326,27 EUR in enajsti nasprotni udeleženki 226,86 EUR (5. točka izreka), ter odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (6. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa z zavrnitvijo predloga predlagateljic, podredno pa, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Izraža nestrinjanje z zaključkom izpodbijanega sklepa, da je 3. varianta najustreznejša varianta nujne poti. Kot je zatrjevala v postopku pred sodiščem prve stopnje, bo prišlo do širitve Z. ceste, ki se nahaja na južni strani vseh parcel predmetnega postopka, česar izpodbijani sklep ne upošteva. Sodišče prve stopnje neenako obravnava udeležence postopka in s tem krši 22. člen Ustave RS, ker za vsakega udeleženca uporabi drugačen kriterij za presojo dokazanosti dejstev. Glede neprimernosti 5. variante upošteva dokazno nepodprto trditev o postavitvi objektov kot razširitev obstoječih skladiščnih prostorov in odlagalnih mest za potrebe širjenja dejavnosti ... Razlogi so sami s sabo v nasprotju, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Napačno je zavzeto stališče, da 5. varianta ni sprejemljiva zaradi posebnega varstvenega režima in ograjenosti območja. Ni se ugotavljalo, zakaj je tak režim potreben. Dejansko stanje je zato napačno ugotovljeno. Izpodbijani sklep spregleda, da predlagateljice že imajo dostop do javne ceste. V predlogu je bilo navedeno, da že obstaja dostop do parcel predlagateljic po obstoječi cesti – podaljšani T. ulici (gre za zemljiške parcele vsebovane v 5. varianti) in je slednja namenjena tudi dostopu do nepremičnin tretjega do devetega nasprotnega udeleženca. Je že asfaltirana v 90 % predlagane površine, vožnja po njej ne bi pomenila prekomerne obremenitve zaradi treh lastnic zemljiških parcel, ki navedeno pot že ves čas uporabljajo. Z določitvijo nujne poti po 3. varianti je kršeno načelo sorazmernosti in nepravilno uporabljen drugi odstavek 89. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Zmotno je zavzeto stališče, da preobremenjenost tuje nepremičnine v celoti ali pretežnem delu ne pomeni nesorazmernega posega. Nesprejemljivo je stališče sklepa, da neobstoj razloga uporabe nepremičnine za posebne namene dovoljuje prekomerno oziroma znatno poseganje v lastnino. Kršen je Odlok o občinskem in prostorskem načrtu – izvedbeni del (v nadaljevanju Odlok), po katerem ni dopustno urejati dovozov neposredno z Z. ceste. Gre za zakonit podzakonski predpis, sprejet na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), ki bi ga morala upoštevati tako sodišče kot izvedenec. Z ustanovitvijo nujne poti s priključkom na javno cesto bi moralo sodišče preveriti, ali slednja ustreza upravnopravnim, gradbenim in prometno varstvenim kriterijem in če obstoječi priključek ni v nasprotju z Odlokom. Dejstvo, da priključek že obstaja, ne pomeni, da je tako stanje dopustno razširjati s priključevanjem novih poti. Iz zahteve Odloka, da je objekte in novogradnje za potrebe logističnega centra ... dopustno umestiti samo v zaledje navedenega območja in ne neposredno ob Z. cesto, je razvidno, da vzporedno z Z. cesto ni dopustna nobena gradnja. Z ustanovitvijo nujne poti je kršen namen, ki ga zasleduje Odlok.

3. Na pritožbo so odgovorili tretji, četrti, peti in deveti nasprotni udeleženec in predlagali njeno zavrnitev. Trditve pritožbe v zvezi z dostopom tretjega, četrtega, petega in devetega nasprotnega udeleženca, ki se nanašajo na 5. varianto, so zavajajoče. Slednja obsega parcele št. 780, 783/3, 773 in 770/2 vse k. o. X, ki se ne uporabljajo za dostop do parcel tretjega, četrtega, petega in devetega nasprotnega udeleženca. Uporabljajo dostop po poti, ki sta ju predstavljali 1. oziroma 2. varianta, ki sta ju predlagateljici umaknili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Materialnopravno izhodišče za odločanje o dovolitvi nujne poti, kot pravilno navaja že izpodbijani sklep, predstavljata določbi 88. in 89. člena SPZ. Po določbi 88. člena SPZ sodišče nujno pot dovoli za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Po določbi 89. člena SPZ pa sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Za dovoljeno nujno pot je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.

6. Pravilen je zaključek sklepa, da je v konkretnem primeru podan pogoj iz 88. člena SPZ. Navedeni zaključek temelji na (pravilni) ugotovitvi, da med parcelami predlagateljic in javno cesto (Z. cesto) ni neposredne povezave, kar v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni bilo sporno. Sicer pa se je sodišče o tem tudi samo prepričalo na ogledu. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo sporno le, kot pravilno izpostavlja sklep, katera izmed predlaganih variant nujne poti je najprimernejša in najmanj obremenjujoča za služeče nepremičnine. Navedbe predlagateljev v predlogu (II. točka) o možnosti dostopa preko že obstoječe ceste (podaljšane T. ulice), ki poteka povečini preko nepremičnin drugega nasprotnega udeleženca in je že namenjena dostopu nepremičnin v lasti tretjega do devetega nasprotnega udeleženca, ne pomenijo, kot poskuša prikazati pritožba, da predlagatelji že imajo dostop do javne ceste. Sicer pa v predlogu navedene nepremičnine v lasti drugega nasprotnega udeleženca (II. točka) niso, kot pravilno poudarja odgovor na pritožbo, vsebovane v 5. varianti, kot zavajajoče trdi pritožba(1).

7. Sklep se obrazloženo in prepričljivo opredeli do vseh variant poti, ki so jih predlagali udeleženci in nujno pot določi po 3. varianti, ki delno poteka po nepremičninah prve nasprotne udeleženke, ki se pritožuje in delno po nepremičninah desete in enajste nasprotne udeleženke, ki se ne pritožujeta.

8. Pritožba vztraja, da bi bilo treba nujno pot določiti po 5. varianti in nasprotuje zaključku sklepa, da slednja ni primerna.

9. Sklep zavzame stališče, da 5. varianta, za katero se zavzema pritožba, ni ustrezna in po primerjavi 3., 4. in modificirane 5. variante za najustreznejšo izbere 3. varianto. Za zavzeto stališče ima sklep pravilne, jasne in prepričljive razloge, s katerim pritožbeno sodišče soglaša in jih ni treba popravljati ali dopolnjevati. Razlogi si tudi niso sami s sabo v nasprotju kot sicer nekonkretizirano uveljavlja pritožba in ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sklep neenako obravnava udeležence postopka, ker za vsakega udeleženca uporabi drugačen kriterij za presojo dokazanosti dejstev. Pritožba ne trdi, da bi za trditve, da bo "zagotovo prišlo do širitve Z. ceste", prva nasprotna udeleženka predložila ali predlagala dokaze. Za ugotovitev, da je na lokaciji 5. variante predvidena postavitev in razširitev obstoječih objektov, pa ima sodba, kot navaja (11. stran obrazložitve), podlago v predloženem dokazu (priloga A11)(2), sicer pa zaključek o neprimernosti 5. variante ne temelji le na tej ugotovitvi.

10. Dejanske ugotovitve sklepa so: - da parcele predlagateljic v naravi predstavljajo travnik, - da gre po namenski rabi za območje centralnih dejavnosti brez stanovanja, - da na tem območju gradnja stanovanjskih objektov trenutno ni dovoljena, predlagateljice pa na njih tudi ne nameravajo graditi, - da parcele predlagateljic nimajo nobene povezave z javno cesto, - da predlagateljice potrebujejo dostop do svojih parcel, da bodo lahko skrbele za njihovo vzdrževanje (košnjo trave) in jih obdelovale, - da bi trasa nujne poti po 5. varianti potekala po že obstoječi asfaltirani cesti naprej od T. ulice, vendar v okviru servisne ceste znotraj tovarniškega kompleksa ..., - da velja znotraj za žičnato ograjo ograjenega energetskega objekta poseben režim dostopa in gibanja, - da se znotraj tovarniškega kompleksa ... nahajajo posebni namenski objekti potrebni za namensko rabo in delovanje energetskega kompleksa, ki potrebujejo neoviran dostop, - da trasa nujne poti po 3. varianti v naravi predstavlja obcestni pas ob pločniku in kolesarski stezi vzporedno z Z. cesto in poteka po skrajnem robu zemljišč.

11. Pritožba ne vzbuja dvoma v pravilnost zaključka sklepa o neprimernosti trase nujne poti po 5. varianti. Za tak zaključek ima sklep zadostno podlago v ugotovitvah ob ogledu na kraju samem in mnenju izvedenca gradbene stroke B. B., ki ga kritično oceni. Pritožbeno sodišče soglaša s pravilnimi, prepričljivimi in jasnimi razlogi sklepa (10., 11. stran obrazložitve), zakaj bi vzpostavitev nujne poti po 5. varianti predstavljala preveliko obremenitev služečih zemljišč. V prid pravilnosti navedenega zaključka nedvomno govori dejstvo, da bi trasa nujne poti po 5. varianti potekala v okviru servisne ceste znotraj ograjenega toplarniškega kompleksa v katerem velja poseben režim dostopa in gibanja(3). Vprašanje, ki ga izpostavlja pritožba, ali je tak poseben varstveni režim in ograjenost območja potreben, ni predmet postopka. Izveden dokazni postopek ne nudi podlage za pritožbeno tezo, da vožnja po 5. varianti ne bi pomenila prekomerne obremenitve zaradi treh lastnic zemljiških parcel, ki že ves čas uporabljajo navedeno pot do svojih zemljiških parcel. Kot že obrazloženo, predlagatelji tega niso zatrjevali, nasprotni udeleženci pa so v odgovoru na pritožbo to tudi izrecno zanikali. Dejstvo, da bi trasa nujne poti po 5. varianti potekala po že obstoječi asfaltirani cesti, bi bilo lahko pomembno v primeru tehtanja (iz vidika izvedbe utrditve nujne poti in iz stroškovnega vidika) 5. variante z drugimi variantami, do česar pa zaradi (pravilnega) stališča sklepa o neprimernosti 5. variante ni prišlo(4).

12. Sklep stališče, da je 3. varianta najustreznejša, utemelji s tem, da je glede na geometrijske karakteristike najmanj obremenjujoča, najlažje in najhitreje izvedljiva, stroškovno bistveno cenejša in da dosedanja uporaba služečih nepremičnin prve nasprotne udeleženke ne bo bistveno okrnjena.

13. Neutemeljen je pritožbeni očitek nepravilne uporabe materialnega prava – kriterijev iz drugega odstavka 89. člena SPZ. O tem ima sklep zadostne in pravilne razloge (pritožba jim konkretizirano ne nasprotuje), ki jih ni treba ponavljati (14. stran obrazložitve). O v pritožbi ponovljenih očitkih kršitve Odloka, se je v zadostni meri in pravilno izrekel že sklep (15., 16. stran obrazložitve). Trasa nujne poti po 3. varianti se navezuje na že obstoječ priključek na javno cesto. S sklepom ni, kot hoče prikazati pritožba, ustanovljena nujna pot s priključkom na javno cesto. Taka odločitev ni v nasprotju z Odlokom, kot pravilno zaključi sklep. Za trditve v pritožbi, ki jih ponuja prvič, da neposredno vključevanje na Z. cesto oziroma z nje, kot je predvideno z določitvijo 3. variante nujne poti ogroža varnost cestnega prometa, ni izkazano, zakaj jih brez svoje krivde ni ponudila že v postopku pred sodiščem prve stopnje in so že iz tega razloga neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Z določitvijo nujne poti tudi ni dopuščena gradnja objektov, ki po Odloku ni dopustna neposredno ob Z. cesti.

14. Višini denarnega nadomestila, ki jo morajo plačati predlagateljice prvi nasprotni udeleženki, pritožba ne nasprotuje.

15. Po navedenem se izkaže, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

16. Pritožnica v pritožbenem postopku ni dosegla zanjo ugodnejše odločitve. Za tak primer posebno pravilo iz 146. člena ZNP, da stroške postopka nosi predlagatelj, ne izključuje splošnega pravila o povračilu stroškov, upoštevajoč načelo krivde in splošnega pravila o kritju stroškov v nepravdnem postopku(5) (prvi, peti in šesti odstavek 35. člena ZNP). Nasprotni udeleženci, ki so na pritožbo odgovorili, stroškov niso priglasili. Odločitev o zavrnitvi pritožbe zato vsebuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov prve nasprotne udeleženke.

Op. št. (1): Nujna pot po 5. varianti poteka preko parcel št. 780/0, 783/3, 773/0 in 770/2 k. o., vse X, predlagatelji pa v predlogu navajajo potek po (asfaltirani) cesti po nepremičninah drugega nasprotnega udeleženca po parcelah št. 785/4, 785/6, 783/4, 782/6 in 781/6, vse k. o. X Op. št. (2): Gre za dopis ... z dne 10.11.2011 iz katerega je razvidno, da je izdano GD za izgradnjo (predvidenega) projekta plinsko parne enote na zemljiščih, po katerih naj bi potekala nujna pot po 5. varianti.

Op. št. (3): O tem se je, kot navaja sklep (opomba 1 na 10. strani obrazložitve), prepričalo sodišče na ogledu.

Op. št. (4): Po ugotovitvi sklepa (11. stran obrazložitve) pridejo v poštev 3., 4. in modificirana 5. varianta (v pritožbenem postopku obstaja sporna 3. varianta).

Op. št. (5): Primerjaj VSL II Cp 1734/2016 z dne 3.11.2016