Jedro

Poprava sklepa ni mogoča, če bi se s tem spremenila identiteta stranke (prikrita sprememba stranke).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom popravilo sklep z dne 4. 8. 2016 tako, da se ime dolžnika pravilno glasi: P. O.. Ugotovilo je, da je 4. 8. 2016 izdalo sklep, v katerem je pri prepisovanju prišlo do očitne napake.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo udeleženec brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da v zadevi ni stranka. Proti njemu ni bil sprožen noben postopek, ni dobil predloga za izvršbo in sklepa o izvršbi, proti kateremu bi lahko vložil pritožbo ali ugovor. Očitno teče postopek proti osebi P. O. in ni jasno, zakaj sedaj sodišče spreminja ime dolžnika v njegovo ime. Kolikor mu je znano, upnik tega ni predlagal tako, da je to sodišče storilo na lastno pobudo in tega ne sme. S popravnim sklepom lahko sodišče popravlja samo očitne pomote, kot piše v 328. členu ZPP, ne more pa spremeniti stranke. Upnik je začel postopek in nadaljeval proti osebi P. O. in zato osebe ni mogoče spreminjati.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščenki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po prvem odstavku 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ popravi predsednik senata kadarkoli napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Ko gre za ime stranke, lahko popravi napako samo ob nesporni identiteti. Poprava sklepa ni mogoča, če bi se s tem spremenila identiteta stranke (prikrita sprememba stranke).(1) Glede na nasprotovanje udeleženca v pritožbi in že pred sodiščem prve stopnje, da ni stranka(2), se pravi ni dolžnik, bi moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek z »osebo«, zoper katero je bil začet in ves čas voden postopek. Od izbrisa prvotnega dolžnika - gospodarske družbe so se vsi sklepi glasili na dolžnika P. O. Če pa je sodišče menilo, da je ta oseba ista kot udeleženec P. O. (in da bo prišlo do izvršbe na plačo dolžnika), bi moralo glede na nasprotovanja udeleženca to ugotoviti v posebnem sklepu, eventuelno še z datumom rojstva ali EMŠO, da bi bila zadeva še bolj jasna in da bi imel udeleženec pravico do pritožbe. V tem primeru zato ni prišlo do očitne pisne napake sodišča in ne pride v poštev sklep o popravi, kljub prepričanju sodišča prve stopnje o identiteti dolžnika in udeleženca. Zmotno je uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave), ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi udeleženca, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje izvede dokazni postopek (v spisu je več listin) o identiteti dolžnika in udeleženca. Lahko tudi zasliši udeleženca. Da ne bo dvoma, naj v uvode nadaljnjih sklepov napiše obe imeni, lahko tudi z rojstnim datumom ali EMŠO. Op. št. (1): A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 327, 328. Op. št. (2): V dopisih z dne 3. 8. 2013, 24. 9. 2013, 7. 4. 2015, 20. 5. 2015 in 29. 6. 2015 ta v imenu dolžnikovega delodajalca obvešča sodišče, da dolžnik ni tam zaposlen.