Jedro

Za obligacijska razmerja velja načelo, da je treba uporabiti za njihovo presojo tisti predpis, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja, v konkretnem primeru torej predpis, ki je veljal na dan nastanka škode – prometne nesreče. To načelo je razvidno tudi iz določbe 1060. čl. OZ, po katerem se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Po 1. odst. 1. čl. OZ pa se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe tega zakonika glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu. Ker v ZZVZZ-G ni posebej urejeno vprašanje, ali se uporabljajo določbe ZZVZ-G tudi na primere, ki so nastali pred njegovo uveljavitvijo, je treba vsekakor uporabiti omenjeno načelo.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna v roku osmih dni plačati tožeči stranki znesek 210.765,36 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.6.2001 do plačila, skupaj s stroški postopka, da ne bo izvršbe, glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da jih mora tožeča stranka v roku 15 dni plačati toženi stranki v znesku 218.050,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.2.2006 dalje do plačila.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je na predmetni primer uporabilo določila Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ne da bi upoštevalo tudi določila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-G), ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 126/2003 dne 23.12.2003). Po prej veljavnem 86. čl. ZZVZZ je imela tožeča stranka regresno pravico za škodo, nastalo zaradi zdravljenja zavarovancev, poškodovanih v prometnih nesrečah le, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz velike malomarnosti, to pa je novela ZZVZZ odpravila in je sedaj mogoče uveljaviti regresno pravico ne glede na obliko odgovornosti. Prejšnji predpis je to pravico nerazumno omejeval. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v predmetnem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, niti drugih takih kršitev v postopku, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati tudi v postopku v sporu majhne vrednosti. Pritožba tožeče stranke zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ker je uporabilo določilo 86. čl. prej veljavnega besedila, ne pa besedila, spremenjenega z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-G), ki več ne omejuje regresne pravice Zavoda za zdravstveno zavarovanje iz obveznega zavarovanja v prometu le na primere, ko je bila škoda povzročena naklepno ali iz velike malomarnosti. Tako stališče pa je po mnenju pritožbenega sodišča napačno in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je uporabilo določilo 86. čl. v besedilu, kot je veljalo na dan, ko je škoda nastala. Prometna nesreča, v kateri je škoda nastala, se je namreč zgodila dne 22.12.1999, ko nesporno Zakon o spremembah in dopolnitvah (ZZVZZ-G) še ni veljal. Za obligacijska razmerja pa velja načelo, da je treba uporabiti na njihovo presojo tisti predpis, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja, v konkretnem primeru torej predpis, ki je veljal na dan nastanka škode – prometne nesreče. To načelo je razvidno tudi iz določbe 1060. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Po 1. odst. 1. čl. OZ pa se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe tega zakonika glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu. Ker v ZZVZZ-G ni posebej urejeno vprašanje, ali se uporabljajo določbe ZZVZ-G tudi na primere, ki so nastali pred njegovo uveljavitvijo, je treba vsekakor uporabiti omenjeno načelo. Tožeča stranka pa sicer ne napada izpodbijane sodbe glede drugih materialnopravnih zaključkov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.