Jedro

Glede opredelitve pojma pridobitne dejavnosti je treba upoštevati, da je odpovedni razlog po določbah 111. člena ZDR opravljanje take dejavnosti v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. Gre za prepoved, ki naj bi po eni strani preprečila morebitno podaljševanje odsotnosti, ker bi delavec namesto predpisanega zdravljenja opravljal pridobitno dejavnost, po drugi strani pa naj bi preprečevala zlorabo take odsotnosti za opravljanje (drugega) pridobitnega dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonita. Ugodilo je reintegracijskemu in reparacijskim zahtevkom tožnika. Ugotovilo je, da tožnik ni storil očitanih kršitev, to je zlorabe bolniškega staleža. Očitek, da tožnik v času bolniškega staleža od 21. 11. 2006 ni bil na svojem domu, je presplošen, da bi ga bilo mogoče obravnavati, tožnik pa je z zdravniškim potrdilom tudi dokazal, da so mu bili dovoljeni sprehodi v naravo in bližnjo okolico. Ni bilo dokazano, da bi tožnik 27. 5. 2007 odšel s svojo materjo na sejem v Škocjan. Za 15. 9. 2007 tožniku ni mogoče očitati, da je odpotoval iz kraja svojega bivanja, saj se je predstavitev kmetije T. odvijala v Tatrah, kjer stanuje. Ni pa bilo dokazano, da bi tožnik takrat opravljal pridobitno delo, saj se izdelki niso prodajali. Sodišče dokazov, pridobljenih s strani detektiva, ni upoštevalo, ker so bili pridobljeni v nasprotju z Zakonom o detektivski dejavnosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Navedlo je, da na drugačno oceno ne bi mogla vplivati niti neprepričljiva izpoved detektiva glede dogodkov dne 27. 5. 2007 in 15. 9. 2007. 3. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbo šeste alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, ker dejavnosti, ki jo je tožnik opravljal 15. 9. 2007 ni štelo za pridobitno dejavnost. Tožnik se je tega dne nahajal na prireditvenem prostoru v Tatrah in sicer ob stojnici T. kmetije. Tožnik je v okviru promocije, če že ne prodaje, na prireditvi pridobival finančna sredstva zase in celotno družino. Pridobitne dejavnosti ne predstavlja zgolj neposredna prodaja, marveč tudi drugo pridobivanje dobrin, na primer delo na kmetiji. Četudi ni šlo za prodajo izdelkov, so bili le-ti tudi z brezplačno promocijo dani v promet, s čimer je taka dejavnost ob upoštevanju določb Zakona o kmetijstvu vsaj dopolnilna dejavnost. Sodišče druge stopnje je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker ni presodilo navedb pritožbe, da je sodišče v nasprotju z zakonom zavrnilo izvedbo dokaza z vpogledom v poročilo detektiva in njegovim zaslišanjem glede tožnikovega ravnanja dne 27. 5. 2007 in 15. 9. 2007. Dokaz z detektivom je bil pridobljen na zakonit način.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Po določbi prvega odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če sodišče ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. V revizijskem postopku je to kršitev mogoče uveljavljati le, če storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Iz revizijskih navedb smiselno izhaja, da tožena stranka uveljavlja, da sodišče druge stopnje ni uporabilo določbe prvega odstavka 360. člena ZPP, ker naj ne bi presodilo navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena. Te navedbe se nanašajo na „zavrnitev izvedbe dokaza z vpogledom v poročilo detektiva in z njegovim zaslišanjem“.

8. Navedbe tožene stranke v zvezi z zgoraj navedenimi očitki sploh ne držijo. Sodišče prve stopnje je izvedlo tako dokaz z vpogledom v poročilo detektiva kot tudi dokaz z njegovim zaslišanjem. Sodišče druge stopnje je povsem jasno in prepričljivo odgovorilo na pritožbene navedbe v zvezi s temi dokazi ter jih tudi upoštevalo in dokazno ocenilo. Presodilo je, da izpovedbe detektiva in z njegove strani predložena dokumentacija glede na vse izvedene dokaze ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča prve stopnje: tožnik 27. 5. 2007 in 15. 9. 2007 ni opravljal pridobitne dejavnosti.

9. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje. Zato revizijskih navedb, ki pomenijo le nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno, ni mogoče upoštevati.

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Ker je sodišče druge stopnje upoštevalo ugotovitve detektiva in njegovo izpovedbo kot dokaz, so revizijske navedbe o zakonitosti na tak način pridobljenih dokazov brezpredmetne.

12. Glede opredelitve pojma pridobitne dejavnosti pa je treba upoštevati, da je odpovedni razlog po določbah 111. člena ZDR opravljanje take dejavnosti v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. Gre za prepoved, ki naj bi po eni strani preprečila morebitno podaljševanje odsotnosti, ker bi delavec namesto predpisanega zdravljenja opravljal pridobitno dejavnost, po drugi strani pa naj bi preprečevala zlorabo take odsotnosti za opravljanje (drugega) pridobitnega dela. Iz dejanskih ugotovitev sodišč pa izhaja, da v tožnikovem primeru dne 15. 9. 2007 ni šlo za nič takega. Prireditev je tega dne potekala v Tatrah, kjer tožnik stanuje, šlo je za prireditev predstavitvene narave in ne za prodajo izdelkov. Iz dejanskih ugotovitev sodišča (stran 4 izpodbijane sodbe) pa jasno izhaja, da ni dokazano niti to, da bi tožnik aktivno sodeloval pri promociji. Tudi če je promocija pridelkov kmetije T. kakorkoli lahko pripomogla k kasnejši večji prodaji (in bi jo v tem smislu šteli za pridobitno dejavnost), to ne more vplivati na presojo, da tožnik 15. 9. 2007 ni opravljal pridobitne dejavnosti in ni zlorabil bolniškega staleža. 13. Glede kršitve dne 27. 5. 2007 pa iz ugotovljenega dejanskega stanja in dokazne ocene obeh sodišč izhaja, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik tega dne odšel na sejem v Škocjanu in tam prodajal kmetijske izdelke.

14. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

15. Ker tožeča stranka z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, glede na določbo prvega odstavka 155. člena ZPP ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na revizijo.