Jedro

Vprašanje premoženja, ki se ne upošteva, ureja ZSVarPre tako, da to premoženje taksativno našteva v določbi 24. člena. Med temi razlogi premoženje, s katerim ni mogoče razpolagati ni navedeno, zato je moralo sodišče tožbeni ugovor, ki se nanaša na vknjiženo prepoved odtujitve, zavrniti kot neutemeljen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je prosilec vložil zaradi kazenskega postopka, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Celju opr. št. I K 52045/2013. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec solastnik več nepremičnin parc. št. 864/4, 870/1, 855/0, 864/1, 852/1, 863/3, 932/0, 867/0, 870/2, 869/0, 863/1, 901/0, 866/1, 858/1, 860/1, 902/0, 863/2, 872/0, 871/0, *183/0, 860/2, 854/0, 865/0, 861/0, 930/2, 931/0, 864/3 vse do 2/5 celote k.o. ... Na podlagi pregleda zbirke javnih podatkov o nepremičninah na spletnem portalu GURS je tožena stranka ugotovila, da znaša ocenjena vrednost prej navedenih nepremičnin, ob upoštevanju prosilčevega solastniškega deleža 35.852,00 EUR, kar presega z zakonom določen cenzus v višini 13.780,00 EUR. Iz elektronsko vodene zemljiške knjige sicer izhaja, da je na nepremičninah, katerih solastnik je prosilec, vknjižena pravica prepovedi odtujitve, na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju z dne 3. 2. 1998, opr. št. D 729/97, v korist A.A., matere prosilca. Zemljiškoknjižnega vpisa prepovedi odtujitve ni moč uvrstiti med okoliščine, ki jih omenja 24. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), saj slednji določno navaja premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do BPP. Navedena vknjižba tako po presoji tožene stranke ne vpliva na razpolagalno pravico prosilca na predmetni nepremičnin in zato ni ovire za upoštevanje vrednosti tega premoženja na podlagi določbe 27. člena ZSVarPre.

2. Ker vrednost nepremičnin prosilca presega z zakonom določen premoženjski cenzus, tožena stranka v nadaljevanju ni ugotavljala in ocenjevala še drugega premoženja prosilca, niti ni ugotavljala finančnega kriterija in je zato prošnjo prosilca na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila.

3. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka, saj bi moral upravni organ od vrednosti nepremičnin, katerih lastnik je tožnik, odšteti vrednost njegove hiše, katere vrednost je ocenjena na 50.257 EUR, oziroma vrednost 20.102,8 EUR, ki odpade na tožnika. Gre za star objekt, v katerem poleg tožnika živijo še njegova mati in brat. Tožnik nepremičnin, ker so obremenjene s prepovedjo odtujitve ne more prodati, zato ne predstavljajo vrednosti. Solastništvo nepremičnin tožniku omogoča obdelavo za potrebe lastnega preživljanja, več pa ne zmore, ker mora skrbeti za svojo nepokretno mamo. Iz tega razloga meni, da je upravičen do dodelitve BPP, prav tako bi ga moral organ poučiti o njegovih pravicah, toliko bolj ker je kot družinske člane navajal svojo mater in ker je v njeno korist vknjižena prepoved odsvojitve (7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Z odklonitvijo BPP mu je onemogočena pravica do obrambe v kazenskem postopku in do enakosti pred sodiščem. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala spise. Odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

7. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi pogoj, ki se veže na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona v povezavi s 152. členom ZUJF, se BPP, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko prosilec prejema denarno socialno pomoč, torej so njegovi dohodki manjši od predpisanega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. 8. Tožena stranka je tako v skladu s prej navedenimi določili ugotavljala premoženjsko stanje tožnika in svojo odločitev oprla na podatke GURS in podatke elektronske zemljiške knjige. Gre za podatke o solastništvu nepremičnih in vrednosti teh nepremičnin, ki med strankama niso sporni, tožnik pa v tožbi navaja, da bi morala tožena stranka izvzeti vrednost stanovanjske hiše na naslovu ..., ker v njej prebiva. Gre za ugovor, ki ga sodišče ne more upoštevati, ker vrednosti stanovanjske hiše v kateri tožnik živi, tožena stranka pri ugotavljanju vrednosti tožnikovega premoženja ni upoštevala.

9. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka pravilno opredelila do zemljiškoknjižnega vpisa prepovedi odtujitve nepremičnin. Sodišče tožniku pojasnjuje, da je ZBPP v določbi 19. člena določal, da se kot premoženje iz prvega odstavka tega člena po tem zakonu šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski člani lahko razpolagajo, torej je bilo v teh postopkih treba ugotoviti tudi vpliv vknjižene pravice ali pravnega dejstva, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu dejanskega razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu. Od 1. 1. 2012 vprašanje premoženja, ki se ne upošteva, ureja ZSVarPre tako, da to premoženje taksativno našteva v določbi 24. člena (zadnja sprememba je bila objavljenega v Url. l. RS, št. 99/2013-ZUPJS-C). Med temi razlogi premoženje, s katerim ni mogoče razpolagati ni navedeno, zato je moralo sodišče tožbeni ugovor, ki se nanaša na vknjiženo prepoved odtujitve, zavrniti kot neutemeljen. Kot neutemeljenega pa sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP presojati v smislu drugega odstavka 22. člena ZBPP. Gre za določbo, ki se nanaša na dodelitev izjemne BPP, ki pa je tožnik v postopku dodelitev ni uveljavljal, niti do njene dodelitve iz razlogov, ki jih uveljavljal v tožbi (skrb za nepokretno mamo), ne bi bil upravičen. Tožena stranka je tožniku v izpodbijani odločbi namreč pojasnila, da matere in brata, ob upoštevanju določbe 23. člena ZBPP ne more šteti za družinske člane, tožnik pa v tožbi tej trditvi ni oporekal z razlogi navedenimi v določbi 23. člena ZBPP.

10. Glede na navedeno, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker ima premoženje, ki presega 13.780,00 EUR.

11. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

12. Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi tožničino zahtevo za povrnitev stroškov postopka.