Jedro

Tožeča stranka je na poziv tožene stranke za dopolnitev vloge sicer odgovorila, vendar pa vloge ni popravila tako, kot ji je bilo naloženo. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da tožeča stranka z odgovorom na poziv za dopolnitev tožbe ni posredovala podatkov, ki jih mora vsebovati vloga za dodelitev BPP na podlagi določb 32. člena ZBPP. Iz vloge tožeče stranke tudi ni razvidno, za kakšno pravno sredstvo je želela tožeča stranka BPP, saj tega kljub pozivu ni konkretizirala. Sodišče meni, da je zaradi tega vloga tako nepopolna in predvsem nerazumljiva, da se je ne da obravnavati, kar je razlog za zavrženje iz 67. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 18. 8. 2015 z dopolnitvama z dne 7. 9. 2015 in 8. 9. 2015. V obrazložitvi sklepa navaja, da je tožeča stranka dne 18. 8. 2015 pri Upravnem sodišču RS, oddelek v Novi Gorici, vložila tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 170/2015-4 z dne 14. 7. 2015 ter hkrati podala tudi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp). Zadevna prošnja je bila skupaj s prilogami (kopija izpodbijane odločbe, kopija odločbe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter kopiji vlog z dne 9. 7. 2015 in z dne 27. 7. 2015 ter izpisek prometa na računu banka net-a) odstopljena v pristojno reševanje organu za bpp.

2. Zakon o brezplačni pravni pomoči v drugem odstavku 34. člena določa, da postopa pristojni organ za bpp po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne določa drugače. Organ za bpp odloča o dodelitvi bpp na podlagi ustrezne vloge prosilca (125. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 34. člena ZBPP (tako tudi sodna praksa, npr. sodba Upravnega sodišča I U 538/2011). Vsebina prošnje za dodelitev bpp je natančno določena v 32. členu ZBPP. V predmetni zadevi je organ za bpp ugotovil, da prosilčeva vloga za dodelitev bpp ne vsebuje podatkov, ki jih ZBPP določa v 32. členu in ni bila podana na predpisanem obrazcu bpp št. 1, zato je prosilca z dopisom z dne 19. 8. 2015 pozvala, da v roku 8 dni dopolni vlogo tako, da izpolni prošnjo za bpp na priloženem obrazcu bpp št. 1 ali da jo dopolni z manjkajočimi podatki, tako da bo vloga vsebovala vse podatke, potrebne za odločanje o prošnji (32. člen ZBPP). Prosilec je dne 7. 9. 2015 in 8. 9. 2015 svojo vlogo dopolnil, vendar organu za bpp ni predložil zahtevanih podatkov v skladu z 32. členom ZBPP, izrecno pa je odklonil, da bi prošnjo podal na predpisanem obrazcu bpp št. 1. Ker kljub pozivu organa za bpp svoje prošnje ni ustrezno dopolnil, ostaja ta nepopolna in kot taka neprimerna za obravnavanje, zato jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrgla.

3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je na sklep Vrhovnega sodišča X Ips 33/2015 z dne 14. 4. 2015 podala prošnjo za bpp zaradi ustavne pritožbe. Upravno sodišče RS je dne 14. 7. 2015 izdalo odločbo Bpp 170/2015, v katerem potrjuje prejem prošnje za bpp, ki jo je prejelo dne 20. 6. 2015. Na to odločbo se je pritožila na Upravno sodišče v Novi Gorici ter v pritožbi navedla dokaze o izsiljevanju in prisiljevanju pri zaplenitvi denarja sinu in hčerki. Ti dokazi ne pomenijo nove zadeve, zaradi česar bi morala podati ponovno prošnjo, pač pa bi se morali upoštevati dokazi, podani pri prošnji za bpp z dne 19. 6. 2015. Predlaga ponovno obravnavanje, ker ji ni znano, zakaj se navedbe o prisiljevanju, izsiljevanju, in nedovoljenem postopanju niso upoštevale pri odprodaji stanovanja. Smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZUP v prvem odstavku 66. člena določa, da mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Nadalje prvi odstavek 67. člena ZUP določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku 5-tih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo.

7. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka po tem, ko je ugotovila, da vloga tožeče stranke za bpp ne vsebuje vseh potrebnih podatkov za obravnavanje, z dopisom št. Bpp 219/2015-2 z dne 19. 8. 2015 tožečo stranko pozvala, da v roku 5 dni dopolni vlogo tako, da izpolni prošnjo za bpp na priloženem obrazcu bpp št. 1 ali dopolni vlogo z manjkajočimi podatki in navedla, katere podatke mora navesti. Tožeča stranka je bila opozorjena, da se bo, če v navedenem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti vloge, vloga zavrgla. Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka na poziv tožene stranke za dopolnitev vloge sicer odgovorila, vendar pa vloge ni popravila tako, kot ji je bilo naloženo. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da tožeča stranka z odgovorom na poziv za dopolnitev tožbe ni posredovala podatkov, ki jih mora vsebovati vloga za dodelitev bpp na podlagi določb 32. člena ZBPP. Iz vloge tožeče stranke tudi ni razvidno, za kakšno pravno sredstvo je želela tožeča stranka bpp, saj tega kljub pozivu ni konkretizirala. Sodišče meni, da je zaradi tega vloga tako nepopolna in predvsem nerazumljiva, da se je ne da obravnavati, kar je razlog za zavrženje iz 67. člena ZUP. V zvezi s tožbeno navedbo, da je sodišču že posredovala podatke v zadevi Upravnega sodišča RS Bpp 170/2015 sodišče dodaja, da se je v tej zadevi obravnavalo dodelitev bpp v zvezi s sklepom Upravnega sodišča Bpp 219/2015, zoper katero je tožeča stranka vložila upravni spor. V obravnavani zadevi gre torej za novo zadevo, začeto na podlagi nove prošnje za dodelitev bpp.

8. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo.