Jedro

Zapletenost zadeve in številčnost udeležencev v postopku, predvsem pa tudi številni laični predlogi in vloge samih predlagateljev (nastopajo brez strokovnega pooblaščenca), ki nimajo podlage v zakonu, in ki povzročajo vrsto procesnih situacij, zaradi katerih postopek ne more teči nemoteno naprej, ne dajejo podlage za ukrepanje po 67. členu ZPP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je prepričano, da bi bil z delegacijo dosežen prav nasproten učinek od predlaganega (bistveno podaljšanje postopka zaradi nepoznavanja zadeve s strani drugega sodišča).

Izrek

Predlogu se ne ugodi.

Obrazložitev

Pred Okrajnim sodiščem v Žalcu teče denacionalizacijski postopek, ki se je začel 04.03.1993. Predlagatelji so z vlogama z dne 26.02.2001 in 06.05.2001 predlagali (med drugim) delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vlogama so priložili listine, za katere menijo, da dokazujejo zavlačevanje denacionalizacijskega postopka pred Okrajnim sodiščem v Žalcu. Predlagajo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije za odločanje določi Okrajno sodišče v Celju. Predsednica Okrajnega sodišča v Žalcu je navedeni vlogi posredovala vrhovnemu sodišču. Svojega stališča o predlogu ni navedla.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani pogoji po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86) in prvim odstavkom 56. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91-I do 66/2000).

Po 67. členu ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Predlagatelji (trije od šestinpetdesetih po podatkih z naroka z dne 13.02.2001) zatrjujejo, da sodišče zavlačuje postopek. Trditev, da doslej niso dobili zapisnika o naroku z dne 13.02.2001, ne pomeni zavlačevanja postopka, saj ga lahko vsak čas od sodišča zahtevajo in tudi dobijo. Upravna odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi pravne prednice M. L. (opr. št. U 1123/95) se ne nanaša na delo sodišča, temveč na ravnanje upravnega organa. Dopis Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (opr. št. Spl 224/99) prav tako ne daje podlage za sklepanje o zavlačevanju dela sodišča, saj stranke le poučuje o tem, od kdaj jih sklenjena poravnava veže. Tudi postavitev novega izvedenca ni zavlačevalno dejanje samo po sebi. Še posebej ne v konkretnem primeru, ko je sodišče določilo drugega izvedenca po tem, ko je ugotovilo, da prej imenovani izvedenec dela ne more opraviti. Prvi sklep je bil izdan 23.04.2001, opr. št. N 18/93, drugi sklep pa po obvestilu prejšnjega izvedenca že dne 14. maja 2001, opr. št. N 18/93. Vrhovno sodišče nadalje ugotavlja, da sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. Kr 40/2000 z dne 11.04.2000, za odločitev v tej zadevi ne more biti pomemben. Sklep se nanaša na izločitev v kazenskem postopku, v katerem je I. V. nastopal kot zasebni tožilec zoper določene predlagatelje, v tem postopku pa je le eden od predlagateljev. Njegovo ravnanje oziroma obnašanje med naroki, če je žaljivo ali ovira delo sodišča, ima lahko za posledico sankcije iz 304. člena ZPP, ni pa tehten razlog za določitev drugega sodišča. Vrhovno sodišče končno ugotavlja, da nepravdni postopek teče od leta 1993 dalje, in da samo trije predlagatelji, ki so se v postopek vključili kot pravni nasledniki prejšnjih predlagateljev, predlagajo delegacijo (vrhovno sodišče se v tem postopku ne ukvarja s pooblastilom O. R.). Pregled spisa in potek postopka pa je pokazal, da zapletenost zadeve in številčnost udeležencev v postopku, predvsem pa tudi številni laični predlogi in vloge samih predlagateljev (nastopajo brez strokovnega pooblaščenca), ki nimajo podlage v zakonu, in ki povzročajo vrsto procesnih situacij, zaradi katerih postopek ne more teči nemoteno naprej, ne dajejo podlage za ukrepanje po 67. členu ZPP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je prepričano, da bi bil z delegacijo dosežen prav nasproten učinek od predlaganega (bistveno podaljšanje postopka zaradi nepoznavanja zadeve s strani drugega sodišča).

Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni podan noben tehten razlog, ki ga predvideva ZPP za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V primerih, kakršen je obravnavani, delegacija ni ustrezno pravno sredstvo, s katerim bi predlagatelji lahko dosegli hitrejši tek postopka.