Jedro

Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen prepozno, ga je sodišče prve stopnje zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Toženka (sedaj revidentka) je predlagala obnovo postopka iz razlogov po 2. in 3. točki 394. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog vložen prepozno in ga je zato zavrglo. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti sklepu pritožbenega sodišča vlaga revizijo toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil pravdnega postopka. Zatrjuje, da ji je sodišče prve stopnje nepravilno vročilo tožbo, vabilo na prvi narok za glavno obravnavo in sodbo, zaradi česar ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Opisuje posamezne vročitve oziroma poskuse vročitev in pojasnjuje zakaj niso bile pravilne. Navaja, da bi moral tožnik navesti njen pravi naslov, da bi moralo sodišče sprožiti postopek ugotavljanja njenega dejanskega stalnega prebivališča in da je ne bi smela zadeti hujša sankcija od prekrška, ker sodišču ni sporočila začasne spremembe naslova. Trdi tudi, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do obnovitvenega razloga po 3. točki 394. člena ZPP in do zmotne uporabe 145. člena ZPP. Nazadnje opozarja še na datumsko neskladje med izdajo vabila na narok (24. 3. 2003) in pritrditvijo tega vabila na oglasno desko (24. 2. 2003).

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 (ZPP-UPB3) in Uradni list RS, št. 45/2008 (ZPP-D), v nadaljevanju: ZPP) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Kot sta pravilno ugotovili in obrazložili že nižji sodišči, je toženka zamudila rok za vložitev predloga za obnovo postopka po 2. in 3. točki 394. člena ZPP. Na podlagi teh določb se lahko postopek obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (2. točka), ali če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku, po 141. členu ZPP, ta način pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece (3. točka).

Toženka je v pravočasnem odgovoru na tožbo navedla svoj naslov in je bila po prvem odstavku 145. člena ZPP od takrat dalje dolžna sodišču sporočiti vsako spremembo naslova, saj je bila dolžna pričakovati nadaljnja vročanja v zvezi s pravdnim postopkom (glej tudi A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 489). Glede tega revizijsko sodišče dodaja, da ni pomembno, da je na vročilnici o prejemu tožbe podpisana njena sestra, saj je bila morebitna napaka pri vročitvi tožbe odpravljena s pravočasno vložitvijo odgovora na tožbo. Tako je sodišče prve stopnje utemeljeno poslalo vabilo na prvi narok za glavno obravnavo na naslov, ki ga je toženka navedla v odgovoru. Poleg tega je ravnalo v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZPP, ko je po številnih neuspešnih vročitvah in po pridobitvi izjave toženkinega očeta, da se je toženka preselila na očetu neznan naslov, nadaljnje vročitve (predvsem vabila na narok in sodbo sodišča prve stopnje) opravljalo s pritrditvijo na oglasno desko.

Po tretjem odstavku 145. člena ZPP vročitev s pritrditvijo na oglasno desko velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje pritrjena na oglasno desko 28. 4. 2003, se je štelo, da je bila toženki vročena 7. 5. 2003. Po 2. točki prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 396. člena ZPP pa rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči po pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje, ki je v tem primeru nastopila petnajst dni po vročitvi sodbe toženki, torej 22. 5. 2003. Iz navedenega izhaja, da je bil predlog za obnovo, vložen 3. 1. 2006, prepozen. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča, je toženka zamudila rok za vložitev predloga za obnovo tudi iz razloga po 3. točki 394. člena ZPP. Zato je neutemeljen tudi revizijski očitek v zvezi s tem, kot tudi očitek, da sta sodišči nepravilno uporabili 145. člen ZPP.

Zgoraj ugotovljeno pojasni tudi neutemeljenost ostalih toženkinih revizijskih očitkov: da bi moral tožnik navesti njen pravi naslov, da bi moralo sodišče ugotoviti njeno dejansko prebivališče in da toženke ne bi smela zadeti hujša sankcija od prekrška, ker sodišču ni sporočila začasne spremembe naslova.

Revizijska navedba o datumskem neskladju pa ni razumljiva. Tako iz spisa kot iz sklepov nižjih sodišč izhaja, da je bilo vabilo na narok 28. 3. 3003 na oglasno desko pritrjeno 24. 2. 2003. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani, je bilo treba revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.