Jedro

Tožnik je bil uživalec starostne pokojnine in sočasno v obdobju od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017 kot družbenik in poslovodja zasebne družbe vpisan v sodni oziroma poslovni register. Ker t. i. dvojnega statusa ni pravočasno uskladil, je bil delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017. Izrečeno je bilo, da se mu v tem obdobju izplačuje sorazmerni del pokojnine. Odločitev o delni vključitvi uživalca starostne pokojnine v obvezno zavarovanje in izplačevanju sorazmernega dela pokojnine je postala dokončna in pravnomočna. Navedeno pomeni, da je odpadla pravna podlaga za izplačevanje polne starostne pokojnine v spornem obdobju, zato je tožnik preplačilo pokojnine dolžan vrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 12. 6. 2017 in št. zadeve ..., št. ... z dne 10. 5. 2017 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje in odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Ker ni bil zaslišan, je podana kršitev določb postopka, posledično je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Kršena je tudi pravica do izjave, varovane z 22. členom Ustave RS. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb v zvezi s tem, da družba ni poslovala in ustvarjala dohodkov, izpodbijane sodbe se zato ne da preizkusiti. Ni pojasnilo niti, zakaj te navedbe niso relevantne. Družba ni poslovala in niti obstajala, zato sploh ni mogel opravljati funkcije poslovodje. Predlaga povrnitev stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zavrnilna sodba izdana na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilno uporabljenega materialnega prava. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

Izpodbijana sodba je utemeljena s pravilnimi pravnimi in dejanskimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. Glede na pritožbene navedbe pa je potrebno poudariti predvsem naslednje.

5. Čeprav tožnik ni bil zaslišan, v obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve določb postopka in posledično ne do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Obravnavan dokazni predlog je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, kar je v izpodbijani sodbi tudi obrazložilo2. Za to je imelo sprejemljive in tudi ustavno dopustne razloge. Sodišče namreč ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je bilo dejansko stanje dovolj razčiščeno na podlagi izvedenih dokazov.

6. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh tožnikovih navedb, relevantnih za odločitev v tem sporu. Pojasnilo je tudi, katere navedbe so za rešitev zadeve pravno irelevantne.3 Sodišče se namreč ni dolžno opredeliti do vseh navedb strank, temveč le do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena. Tožnikova zatrjevanja, da družba naj ne bi poslovala in ustvarjala prihodkov, niso pravno relevantna niti za pritožbeno rešitev zadeve.

7. V obravnavani zadevi gre za spor o preplačilu in načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov starostne pokojnine. Ker je bila tožniku dokončno in pravnomočno priznana lastnost zavarovanca za 10 ur tedensko in odločeno, da se mu od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017 izplačuje sorazmeren del starostne pokojnine, je bilo z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma odločeno, da je tožnik v spornem obdobju, ker je bil upravičen le do izplačevanja sorazmernega dela pokojnine, izplačevala pa se mu je v polnem znesku, neupravičeno prejel preveč izplačano starostno pokojnino v znesku 3.338,99 EUR in da je ta znesek dolžan vrniti obročno v 12-ih mesecih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Enako, torej da je zaradi odločitve, da se tožniku izplačuje sorazmerni del pokojnine po dokončni in pravnomočni odločbi, prišlo do odpada pravne podlage za izplačevanje priznane polne pokojninske dajatve, je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.

9. Pravna podlaga za pritožbeno rešitve zadeve je 194. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)4. Oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, je dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ)5 obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel. Prav takšno stanje, ko je prišlo do odpada pravne podlage, je podano tudi v obravnavani zadevi.

10. Tožnik je bil uživalec starostne pokojnine in sočasno v obdobju od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017 kot družbenik in poslovodja zasebne družbe A. d. o. o. vpisan v sodni oziroma poslovni register. Ker t. i. dvojnega statusa ni pravočasno uskladil, je bil z odločbo z dne 21. 2. 2017, potrjeno z odločbo z dne 26. 5. 2017 delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017. Izrečeno je bilo še, da se mu v tem obdobju izplačuje sorazmerni del pokojnine. Odločitev o delni vključitvi uživalca starostne pokojnine v obvezno zavarovanje in izplačevanju sorazmernega dela pokojnine je postala dokončna in pravnomočna. To pa je za odločitev o zadevi, kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, edino relevantno. Pomeni namreč, da je odpadla pravna podlaga za izplačevanje polne starostne pokojnine v spornem obdobju, zato je tožnik preplačilo pokojnine dolžan vrniti.

11. Na podlagi navedenega je bilo potrebno pritožbo v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu, ko torej tožnik s pritožbo ni uspel, je bilo potrebno odločiti še, da sam krije svoje stroške pritožbe (165. v zvezi z 154. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 3. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.