Jedro

Tudi ob evidentno izkazanih pogojih iz prvega odstavka 170. člena ZASP, brez verjetno izkazane ene od predpostavk iz drugega odstavka, zgolj sklicevanje na pravno nepriznano škodo (ki je lahko enormna), četrti odstavek 170. člena ZASP ne more biti podlaga za izdajo začasne odredbe. Drugačno pritožbeno stališče je pravno zmotno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „1. Dolžniku G d.o.o., se prepoveduje reproduciranje in distribuiranje naslednjih del: a) A, b) B, c) C, d) D

2. dolžnik je dolžan - v roku 8 dni od prejema te začasne odredbe dela iz 1.a) in c) točke te začasne odredbe umakniti iz prodaje, ki jo vršijo tretje osebe; - po prejemu te začasne odredbe dela iz 1. a), b) in c) točke te začasne odredbe umakniti iz prodaje na spletni strani www. … .si; - po prejemu te začasne odredbe prenehati z nadaljnjim distribuiranjem vseh del iz 1. točke te začasne odredbe;

3. V primeru kršitve prepovedi iz 2. točke te začasne odredbe je dolžan dolžnik plačati denarno kazen v višini 5.000,00 EUR za vsako kršitev.

4. Dolžniku se prepoveduje reproducirati in distribuiranje kart, ki bi vsebovale naslednje avtorskopravne elemente, vsebovane v naslednjih kartah: a) iz kart E uporabo naslednje avtorskopravno varovanih elementov: - nabora in lokacije imen naselij in imen vrhov z nadmorskimi višinami, - nabora in lokacije objektov (mali črni pravokotniki – hiške), - prikaza strnjenih pozidanih površin, - cestnega omrežja, - sloj gozda, - vodnega omrežja - elektro daljnovodov, - kamnolomov, - peskokopov, - nasipov in - žičnic.

b) Iz karte F uporabo naslednje avtorskopravne varovanih elementov:- nabora in lokacije znakov za vinograd.

c) Iz karte G uporabo naslednji avtorskopravno varovanih elementov: - nabor in lokacije imen naselij in imen vrhov z nadmorskimi višinami, - nabora in lokacije tematskih znakov (bencinski servisi, zanimivosti, marine, kampi), - nabor elementov kilometrine, in sicer lokacije merilnih točk in razdalj, - nabor in lokacijo številk cest in - lokacije imen avtocestnih izvozov/uvozov.

d) iz karte H uporabo naslednjih avtorskopravno varovanih elementov; - nabora in lokacije imen naselij in nabor imen vrhov z nadmorskimi višinami, - nabora in lokacije tematskih znakov (bencinski servisi, zanimivosti, marine, kampi), - nabora elementa kilometrine, in sicer lokacije merilnih točk in razdalj, - nabora in lokacije številk cest in - lokacija imen avtocestnih izvozov/uvozov.

5. V primeru kršitve prepovedi iz 4. točke te začasne odredbe je dolžan dolžnik plačati denarno kazen v višini 50.000,00 EUR za vsako distribuiranje nove karte, ki bi vsebovala kateregakoli izmed avtorskopravno varovanih elementov kart, ki so objavljeni v kartah, navedenih v 4. točki te začasne odredbe.

6. Upnik je dolžan v opravičilo točke 1. in 2. te začasne odredbe v roku 30 dni po pravnomočnosti začasne odredbe vložiti tožbo, s katero zahteva prepoved nadaljnjega reproduciranja in distribuiranja dolžnikovih del, navedenih v 1. točki te začasne odredbe.

7. Upnik je dolžan v opravičilo točke 4 te začasne odredbe v roku 30 dni po pravnomočnosti začasne odredbe vložiti tožbo, s katero zahteva prepoved reproduciranja in distribuiranja kart, ki bi vsebovale avtorskopravne elemente, navedene v točki 4 ta začasne odredbe.

8. Ta začasna odredbe prične veljati takoj in velja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe, izdane v postopku začetem na podlagi določila 6. in 7. točke te začasne odredbe.“ Pritožba in odgovor na pritožbo

2. Proti temu sklepu se je upnik pravočasno pritožil. Med drugim je navedel, da je „odločitev sodišča nezakonita“ in da „je sodišče kršilo določila postopka“. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteval je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo pa je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

Uvodno pojasnilo

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je upnik v svojem obširnem predlogu za izdajo začasne odredbe natančno, sistematično in obširno pojasnil posamezne kartografske pojme in elemente. Ob tem je po presoji pritožbenega sodišča zadovoljivo utemeljil svoje stališče, da je nosilec materialne avtorske pravice na točno določenih zemljevidih in tudi da je tožena stranka to njegovo avtorsko pravico kršila. Ni pa zadovoljivo utemeljil ostalih pogojev, ki jih zakon predpisuje za izdajo začasne odredbe. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe ostal nesklepčen in je kot tak neutemeljen.

6. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem, ali je prišlo do kršitve avtorske pravice, sploh ni ukvarjalo. Zavzelo je stališče, da je predlog za izdajo začasne odredbe tako pomanjkljivo pravno utemeljen, da je nesklepčen, saj upnik ni konkretiziral 1) navedb o obstoju predpostavk iz drugega odstavka 170. člena ZASP niti 2) navedb, da dolžniku s predlagano začasno odredbo ne more nastati pravno priznana škoda (primerjaj četrti odstavek 170. člena ZASP).

Zakonska podlaga Določilo 170. člena (1) ZASP ureja le začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov. Začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev pa so urejene v ZIZ (primerjaj 270. in 271. člen ZIZ).

Trditvena podlaga upnika Iz trditvene podlage upnika je razvidno, da ima proti dolžniku tako denarne kot nedenarne zahtevke, predlog za izdajo začasne odredbe pa je vložil le v zavarovanje nedenarnih zahtevkov. V svojem predlogu (stran 21) je namreč izrecno navedel, da bo lahko neposredno premoženjsko škodo, ki bo temeljila na prodaji dolžnikovih kart, od dolžnika iztožil v sodnem postopku in iz tega razloga izdaja začasne odredbe ni potrebna.

7. Upnik je utemeljil je le predpostavki iz prvega odstavka 170. člena ZASP. V 1. točki predloga je namreč navedel, da je dolžnik ob izdaji svojih zemljevidov in vodnikov kršil avtorske pravice, saj je … pri izdelavi svojih kart uporabil praktično vse elemente avtorsko pravnih varovanih elementov kart upnika. S tem je kršil pravico reproduciranja iz 23. člena ZASP in pravic distribuiranja iz 24. člena ZASP … s temi kršitvami pa ne namerava prenehati, saj je že napovedal nekatere izdaje kart ...“.

Presoja upnikovih navedb Za uspeh v tem postopu bi moral upnik skladno z drugim odstavkom 170. člena ZASP verjetno izkazati bodisi 1) nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, ali2) da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ali pa 3) da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upravičencu, vendar ničesar od tega ni storil. 8. S svojimi navedbami, da 1) dolžnik ni imel nikakršnih stroškov z razvijanjem kart, (2) da bo karte lahko prodajal po nižji ceni, 3) da bo za isti denar ponudil več (boljši papir, boljši tisk, …), 4) da bo ponujanje kart po nižjih cenah srednjeročno na trgu povzročilo padec cen na nivo, ki ne pokriva stroškov izdelave tožnikovih kart in med drugim, 5) da tožniku grozi in tudi že nastaja škoda, katere posledica je v končni fazi lahko tudi stečaj upnika, je upnik utemeljeval kršitev svoje avtorske pravice in materialne posledice te kršitve zanj in za dolžnika. Ni pa z njimi verjetno izkazal, da 1) obstoji nevarnost, da bo uveljavitev njegovih nedenarnih zahtevkov onemogočena ali precej otežena niti da 2) je odredba potrebna zato, da se se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, 3) pa tudi tega ne, da dolžnik, če bi se tekom postopka začasna odredba izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic, od tistih, ki bi brez izdane začasne odredbe nastale upniku. Govoril je sicer o tem, da je njegova izključna dejavnost izdelava in prodaja kart in turistične literature, dejavnost dolžnika pa širok spekter storitev s področja geodezije. Vendar je istočasno (stran 20 do 21 predloga) zatrdil, da zaradi varstva njegovih premoženjskih zahtevkov izdaja začasne odredbe ni potrebna.

9. Navedel ni niti ene same okoliščine, ki bi kazala na to, da obstoji nevarnost za uveljavitev svojih nedenarnih terjatev proti dolžniku, če predlagana začasna odredba ne bo izdana. Zato je njegov predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih terjatev proti dolžniku nesklepčen in že zato neutemeljen. Sodišče prve stopnje ima torej prav, da bi moral upnik konkretizirati, kakšna nevarnost otežene oziroma celo onemogočene uveljavitve nedenarne terjatve mu preti brez izdaje začasne odredbe ali pa bi moral konkretno navesti okoliščine, ki kažejo na to, da mu bo brez izdane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Pojasnil je le „nenadomesljitvost oziroma težka nadomestljivost pomeni težko oziroma onemogočeno restitucijo ali satisfackijo v kasnejšem sodnem postopku“. Zakaj konkretno naj bi njemu to pretilo, pa ni utemeljil. K odločitvi o pritožbi glede predpostavk iz 2. odst. 170. člena ZASP

10. Presojo sodišča prve stopnje je pritožnik v pritožbi izpodbijal 1) z zatrjevanjem, da je preuranjena, ker je sodišče odločilo o predlogu brez naroka in 2) s sklicevanjem na dopis, priložen k pritožbi, da lahko dolžnik na trgu ponudi zemljevide po bistveno nižjih cenah. V zvezi s prvo pritožbeno navedbo pritožbeno sodišče poudarja, da z izvajanjem dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih navedb in tako odpraviti nesklepčnosti (212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 15. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene postopkovne kršitve, ker izpodbijanega sklepa ni izdalo šele po opravljenem naroku. Z drugo navedbo pa pritožnik ni izpodbil presoje sodišča prve stopnje, da predpostavk iz 2. odst. 170. člena ZASP ni izkazal. Z njo je le izkazal nevarnost, da bo upnik brez izdane začasne odredbe utrpel izpad svojih prihodkov. Ta utemeljitev pa za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov ni pomembna.

K odločitvi o pritožbi glede predpostavk iz 4. odstavka 170. člena ZASP

11. Kot izhaja iz določila četrtega odstavka 170. člena ZASP, upravičenec ni dolžan dokazovati nevarnosti iz 1. točke drugega odstavka istega člena, če izkaže za verjetno, da bi kršilec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi moral upnik navesti konkretne okoliščine primera, ki bi sodišču omogočila presojo, da zaradi začasne odredbe dolžniku pravno priznana škoda ne bo nastala. To presojo pritožnik izpodbija z navedbo, da dolžniku s prepovedjo uporabe tuje stvari ne more nastati pravno priznana škoda. Pri tem pa spregleda, tako kot je spregledalo sodišče prve stopnje, da četrti odstavek 170. člena ZASP govori o neznatni škodi, ne pa o pravno nepriznani škodi. Tudi ob evidentno izkazanih pogojih iz prvega odstavka 170. člena ZASP, brez verjetno izkazane ene od predpostavk iz drugega odstavka, zgolj sklicevanje na pravno nepriznano škodo (ki je lahko enormna), četrti odstavek 170. člena ZASP ne more biti podlaga za izdajo začasne odredbe. Drugačno pritožbeno stališče je sodišča pravno zmotno.

Odgovor na ostale pritožbene navedbe Tudi če drži, da predstavlja priprava dolžnika za izdajanje novih kart potencialno nevarnost za ogrožanje uveljavitve oziroma otežitve upnikovih zahtevkov, lahko upnik s predlogom za izdajo začasne odredbe uspe le, če je ta skladen z zakonom. Ker pa upnik, kot rečeno ni konkretno utemeljil nobene od predpostavk iz drugega odstavka 170. člena ZASP niti ni izkazal, da bi dolžnik z izdano začasno odredbo utrpel le neznatno škodo, s svojo pritožbo ne more uspeti. Zato navedba v predlogu (stran 22), da je dolžnik na spletni strani objavil namero o izdaji stenskih šolskih kart Sveta in Evrope in zraven pripel tudi predogled kart, da si jih lahko bodoči kupec na internetnih straneh www. … .si vnaprej ogleda, ne zadošča za izdajo začasne odredbe.

12. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožbeni stroški

13. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) (Začasne odredbe) 1) Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, če upravičenec izkaže za verjetno:

1. da je imetnik pravice iz tega zakona in

2. da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena.

2) Upravičenec mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:

1. nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena;

2. da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali

3. da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upravičencu.

3) Upravičenec, ki predlaga izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo upravičencu nastanek težko nadomestljive škode. V tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po izvršitvi odredb.

4) Upravičenec ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, če izkaže za verjetno, da bi kršilec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bili zahtevki uveljavljeni v tujini, razen v primeru, če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije.

5) Sodišče sme za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po prvem odstavku tega člena izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:

1. da se domnevnemu kršilcu prepove domnevno kršenje in bodoče kršitve;

2. da se zasežejo, izključijo iz prometa in shranijo predmeti kršitve ter sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev.

6) Sodišče mora odločiti o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v 30 dneh od dneva vložitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vložitev odgovora na ugovor.

7) V postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače. Postopek je nujen.