Jedro

Postopek v zvezi s plačilom takse za tožbo, vključno z izdajo sklepa o domnevi umika tožbe, je del predhodnega preizkusa tožbe. Zato sklepa o domnevi umika tožbe ni mogoče izdati v poznejših fazah postopka, t. j. po opravljenem predhodnem preizkusu.

Ker tožba toženki še ni bila vročena v odgovor z ustreznim pozivom, predhodni preizkus tožbe še ni bil končan, zato je sodišče prve stopnje tudi upravičeno izdalo izpodbijani sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo pravdni postopek, ker tožnica ni plačala sodne takse za tožbo (105.a člen Zakona o pravdnem postopku1).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki med drugim navaja, da je državljanka BIH in na podlagi Pogodbe med RS in BIH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah2 oproščena plačila stroškov sodnega postopka pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot slovenski državljani. Sodišče ne bi smelo ustaviti postopka, ker je toženki že vročalo pripravljalno vlogo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne zanika ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni plačala sodne takse. Torej ni ravnala skladno s 105.a členom ZPP, ki določa, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za meritorno obravnavanje tožbe. Pritožba navaja, da je tožnica na podlagi mednarodne pogodbe oproščena plačila stroškov sodnega postopka pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot slovenski državljani. Te pravice ji nihče ne odreka in pritožba ne pojasni, v čem naj bi bila tožnica obravnavana drugače kot slovenski državljani, ki niso plačali sodne takse. Enako kot slovenski državljani mora tudi tožnica takso plačati ali pa v rokih in pod pogoji, ki jih določa zakon, izkazati izpolnjevanje pogojev za taksno oprostitev. Da bi tako ravnala, pritožba niti ne trdi.

5. Tako ostane kot edina potencialno relevantna pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje v tej fazi ne bi smelo več ustaviti postopka, ker je toženki že vročalo pripravljalno vlogo. Postopek v zvezi s plačilom takse za tožbo, vključno z izdajo sklepa o domnevi umika tožbe, je del predhodnega preizkusa tožbe. Zato sklepa o domnevi umika tožbe ni mogoče izdati v poznejših fazah postopka, t. j. po opravljenem predhodnem preizkusu.3 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje sklep o fikciji umika zaradi neplačila takse izdalo še v okviru predhodnega preizkusa tožbe, saj tožba še ni bila vročena toženki v odgovor. Res je, da je sodišče prve stopnje vročilo toženki vlogo tožnice z dne 18. 9. 2019, vendar v tem primeru niti ne gre za pripravljalno vlogo, ki bi vsebovala vsebinske navedbe v zvezi s samim predmetom spora, temveč z navedeno vlogo tožnica sodišču le sporoča svoj novi naslov in predlaga združitev postopkov. Ker tožba toženki še ni bila vročena v odgovor z ustreznim pozivom, predhodni preizkus tožbe še ni bil končan,4 zato je sodišče prve stopnje tudi upravičeno izdalo izpodbijani sklep.

6. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/2010. 3 Primerjaj sklep VSRS II Ips 288/2013 z dne 21. 5. 2015, sklep VSL II Cp 669/2016 z dne 1. 6. 2016 in sklep VSL I Cpg 281/2011 z dne 24. 6. 2011 ter teorijo: N. Betetto, Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 4. knjiga, ČZ Uradni list in GV založba, Ljubljana 2010, stran 80. 4 V zadevi VSRS II Ips 288/2013 je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi postopka šele potem, ko je vročilo tožbo toženi stranki, opravilo celo mediacijski postopek ter že razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo; v zadevah VSL II Cp 669/2016 in VSL I Cpg 281/2011 pa po vročitvi tožbe v odgovor oziroma po prejemu odgovora na tožbo.