Jedro

Tožnik ne opravlja dela novinarja specialista in bi tožena stranka morala tožniku ponuditi pogodbo o zaposlitvi za opravljanje drugega dela (verjetno novinarja urednika), ni pa tožnik opravljal del urednika oddaj, ker dejansko ne opravlja vseh nalog tega delovnega mesta, zlasti ne urejanja programskih pasov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna dati v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da je tožena stranka dolžna tožniku dati v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj z mesečno osnovno plačo v višini 41. plačnega razreda, povečano v skladu z merili delodajalca za napredovanje z veljavnostjo od 1. 8. 2008 dalje; da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati in izplačati razliko med bruto plačo, ki bi jo prejemal na delovnem mestu urednik oddaj in plačilom za delo, ki ga je prejel za delo pri toženi stranki za čas od 1. 8. 2008 do sklenitve pogodbe o zaposlitvi iz I. točke izreka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila ter, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka oz. podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je tožnik sklenil dne 23. 8. 2007 s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi z veljavnostjo 1. 9. 2007 za delovno mesto novinar specialist I v uredništvu A. programa B. TV program za narodno skupnost v regionalnem centru D. za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ki je obsegalo naloge: - oblikovanje in posredovanje novic, poročil in intervjujev, - oblikovanje analitičnih prispevkov in občasno najzahtevnejših novinarskih zvrsti s tematskega področja, - urejanje, oblikovanje in vodenje tematskih oddaj in programskih pasov.

Z aneksom pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 8. 2008 pa je tožniku tožena stranka določila delovno mesto novinar specialist, ki pa obsega naslednje naloge: - zbiranje in oblikovanje novinarskih informativnih vsebin, - raziskovanje vsebinskih skopov in podpora pri oblikovanju oddaj, - pripravljanje in vodenje oddaj, - osnovna montaža zvoka ali sklike, - vodenje evidenc in pripravljanje poročil, - po nalogu neposrednega vodja je dolžan opravljati vsa druga dela s področja dejavnosti, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, znanju in usposobljenosti.

Tožnik meni, da ne opravlja dela novinarja specialista, temveč opravlja po njegovem mnenju zahtevnejše naloge, to je naloge urednika oddaj. Tožnik redno pripravlja in vodi tedensko oddajo E., v katero so vključeni prispevki tudi drugih novinarjev; pripravlja prispevke za oddajo F. in za poročila. V sklopu poročil pripravlja tudi tedensko kratko oddajo o filmu, pripravlja in vodi tudi kulturne oddaje. Glede na navedeno tožnikovo dejansko delo presega obseg nalog delovnega mesta ... - novinar specialist, v katerega je bilo prevedeno tožnikovo delovno mesto novinar specialist I ob prehodu v nov plačni sistem.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, med tem ko pritožba bistvene kršitve določb postopka uveljavlja le pavšalno in je v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je glede na tožnikovo izrecno navedbo, da njegov zahtevek ne temelji na napakah pri prevedbi, ampak na dejstvu, da dejansko opravlja zahtevnejše delo, kot je tisto iz pogodbe o zaposlitvi, se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z zakonitostjo prevedbe ampak je zgolj primerjalo delo, ki ga tožnik dejansko opravlja z delom novinarja specialista in delom urednika oddaj (šifra ...). Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP še dodaja: Neutemeljene so pritožbene trditve tožnika, da opravlja zahtevnejše naloge, t.i. naloge urednika oddaj s tem, ko redno pripravlja in vodi tedensko oddajo E., v katero so vključeni prispevki tudi drugih novinarjev; pripravlja prispevke za oddajo F. in za poročila ter v sklopu poročil pripravlja tudi tedensko kratko oddajo o filmu ter pripravlja in vodi tudi kulturne oddaje. Neutemeljene so pritožbene trditve tožnika, da je mogoče iz izpovedb nadrejenih G.G. in H.H. zaključiti, da tožnikovo dejansko delo presega obseg nalog delovnega mesta ... - novinar specialist. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ni dokazal, da dejansko opravlja dela, ki v celoti spadajo v opis del in nalog delovnega mesta urednik oddaj. Kot nesporno med strankama je sodišče ugotovilo, da tožnik ureja in vodi tedensko magazinsko oddajo E., ki je na sporedu 32 krat do 36 krat letno in poleg tega pripravlja prispevke za druge oddaje (F.), da je tožnik urejal in vodil tudi druge oddaje in sicer I. in J.. Sodišče je na podlagi izpovedi tožnika in nadrejenih delavcev G.G. in H.H. zaključilo, da je tožnik v času prevedbe opravljal delo novinarja specialista (od oktobra 2009 dalje), ko je prevzel urejanje oddaj E., pa bi tožnik sicer moral dobiti novo pogodbo o zaposlitvi za drugačno delo vendar po prepričanju urednikov uredništva ni šlo za delo urednika oddaj, ker tožnik ni urejal programskih pasov in ni opravljal dela z več zunanjimi sodelavci. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ne opravlja dela novinarja specialista in bi tožena stranka morala tožniku ponuditi pogodbo za opravljanje drugega dela (verjetno novinarja urednika), kar sta potrdila tudi nadrejena delavca tožnika H.H. in K.K., ni pa tožnik opravljal del urednika oddaj, ker dejansko ne opravlja vseh nalog tega delovnega mesta, zlasti ne urejanja programskih pasov. Zato je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.

Glede na navedeno je pritožba tožnika neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).