Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti niti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu interpretacije petega odstavka 94. člena ZUJIK. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju. Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi moral upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti dejanske oz. povsem konkretne razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih. Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi moral konkretizirano obrazložiti, kar velja ne samo za dodelitev točk pri merilu 1, temveč tudi za dodelitev točk pri ostalih merilih.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo 6150-108/2019/2 z dne 27. 2. 2020 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo odločilo, da se tožnikov projekt z naslovom A. ne sprejme v sofinanciranje in ugotovilo, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je tožnik prijavil na redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020, oznaka JPR-MV-2020 (v nadaljevanju javni razpis) s projektom, ki ga je v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) ocenila strokovna komisija. Upravni organ v nadaljevanju obrazložitve podrobno povzema vsebino ter pogoje javnega razpisa, končni predlog strokovne komisije glede tožnikovega projekta pa navaja v obliki tabele z navedbo kriterijev za ocenjevanje, možne točke na posameznega člana komisije in skupaj podeljene točke za obravnavani projekt. V sofinanciranje so bili sprejeti projekti, ki so na podlagi ocenjevanja po razpisnih merilih dosegli vsaj polovico možnih točk, pri čemer so bili glede na višino razpoložljivih sredstev v sofinanciranje sprejeti le tisti projekti, ki so dosegli višje število točk. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih programov, televizijskih programov, elektronskih publikacij. Prijavitelji so morali izpolnjevani pogoje, povzete v 4. točki razpisnega besedila, pogoji sodelovanja pa so bili predmet preverjanja pred začetkom ocenjevanja. Pri izboru projekta je upravni organ upošteval razpisna merila iz 8. točke javnega razpisa ter obrazložitev teh meril v Navodilih prijaviteljem za izdelavo vloge, ki so bila objavljena na spletni strani upravnega organa in so bila del razpisne dokumentacije. Spodnja meja doseženega števila točk, pri kateri je projekte - v okviru finančnih možnosti oziroma glede na višino razpoložljivih sredstev - še bilo možno sofinancirati, je bila na področju „A“ 330 točk (od 500 možnih), na področju“ B“ pa 340 točk (od 575 možnih). V nadaljevanju je upravni organ predstavil tabelo z navedbo števila točk, ki jih je strokovna komisija dodelila obravnavanemu projektu po posameznemu merilu, in skupno število točk ter skopo obrazložitev ocene projekta. Tožnikov projekt je bil ocenjen po kriterijih številka 1-7. Seštevek točk odraža mnenje komisije. Ker je tožnikov projekt dosegel le 318 točk, se ga ne more predlagati za sofinanciranje. Minister je s predlogom strokovne komisije soglašal in izdal izpodbijano odločbo.

3. Tožnik je vložil tožbo s katero v celoti izpodbija predmetno odločbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v povezavi s prvim odstavkom 100. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in iz prvega odstavka 214. člena ZUP v povezavi s tretjim odstavkom 119. člena ZUJIK. Prav tako so bile zagrešene očitne kršitve kriterijev vrednotenja iz drugega odstavka 119. člena ZUJIK, osmega odstavka 4.a člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) ter prvega odstavka 12. člena Pravilnika, kar vse predstavlja tožbene razloge iz petega odstavka 94. člena ZUJIK. V nadaljevanju navaja tabelo z navedbo števila podeljenih točk tožnikovemu projektu po posameznemu razpisnemu merilu. Iz te tabele izhaja, da je tožnik za svoj projekt prejel 318 točk. Tožnik v nadaljevanju citira odstavek iz obrazložitve izpodbijane odločbe s splošno, a skopo obrazložitvijo strokovne ocene tožnikovega projekta.

4. Tožnik meni, da glede obrazloženosti izpolnitve meril izpodbijana odločba ne ustreza standardu obrazloženosti iz prvega odstavka 214. člena ZUP, zaradi česar izpodbijane odločbe ni možno preizkusiti, kar pojasni na straneh 4 in 5 tožbe. Pri posameznem kriteriju ni navedenih konkretnih razlogov, zaradi katerih je tožnik prejel podeljeno število točk. Vsebinski del obrazložitve pa vsebuje le navedbo z zakonom zahtevanih kriterijev. Po povedanem točkovanja tožnikovega projekta sploh ni mogoče preizkusiti.

5. V nadaljevanju tožbe tožnik navaja točko 8 Razpisne dokumentacije. Iz spletne strani Ministrstva za kulturo ne izhajajo podatki kakšno število točk so prejeli posamezni prijavitelji na javni razpis in tudi ne tistih, katerih projekti so bili izbrani v sofinanciranje. Gre za neobrazloženost kriterija za financiranje, kar predstavlja kršitev 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 100. člena ZUJIK in iz prvega odstavka 214. člena ZUP v povezavi s tretjim odstavkom 119. člena ZUJIK. Tožnik naslovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek ter tožniku tudi prisodi povrnitev stroškov postopka, v roku 15 dni od vročitve, pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka.

6. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je prvenstveno sporno, ali je toženka ustrezno obrazložila svojo odločitev, da se tožnikov projekt A. ne sprejme v sofinanciranje.

9. Zakonska podlaga za odločanje v tej zadevi je ZUJIK, ki v prvem odstavku 100. člena glede vprašanj postopkov javnega razpisa, kolikor teh vprašanj ne ureja sam, napotuje na smiselno uporabo ZUP. Po določbah ZUP pa mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 110. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP). Če upravna odločba ni obrazložena, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev določb postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev, oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.

10. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikov projekt A. glede na kriterije iz javnega razpisa prejel skupaj 318 točk. Obrazložitev izpodbijane odločbe pa po presoji sodišča ne zadosti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu prej navedene interpretacije petega odstavka 94. člena ZUJIK. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi za oceno oziroma za dodeljeno število točk po posameznem razpisnem kriteriju. Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi moral upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti dejanske in povsem konkretne razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila, s katerim je podana praktično enaka vsebina kot v preglednici, ki prikazuje ocenjevanje strokovne komisije z navedbo števila točk. 11. Točkovanje posameznih meril je razvidno iz preglednice, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, skopa in povsem splošna presoja tožnikovega projekta je navedena na strani 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Pri merilu 1 (kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave) v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni podane nobene obrazložitve po posameznih kriterijih. Iz obrazložitve zgolj izhaja, da je tožnikov projekt sorazmerno izviren, manj pa aktualen in komunikativen, pri čemer upravni organ za takšno presojo tožnikovega projekta ni navedel nobenih konkretnih razlogov. Nadalje tudi ni navedel konkretnih razlogov, zaradi katerih je tožnikov projekt ocenil kot: „manj pomemben za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete“ ter da „ima relativno majhen pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti.“ Navedeno besedilo ni niti vsebinsko niti strokovno preverljivo. Z enakim besedilom bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število dodeljenih točk. 12. Glede na navedeno obrazložitev izpodbijane odločbe po presoji sodišča ne zadosti niti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu interpretacije petega odstavka 94. člena ZUJIK. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju, kot to pravilno ugovarja tudi tožnik v tožbi. Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi moral upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti dejanske oz. povsem konkretne razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih. Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi moral (v povezavi s tožnikovo prijavo) konkretizirano obrazložiti, kar velja ne samo za dodelitev točk pri merilu 1, temveč tudi za dodelitev točk pri ostalih merilih.

13. Kot utemeljeno ugovarja tožnik v tožbi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja neposredna povezava med kvalitetami projekta, ki jih je ugotovila strokovna komisija in številom dodeljenih točk. Ob tako pomanjkljivi obrazložitvi, ki ni razdelana po posameznih kriterijih, iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja vzročna zveza, ki bi pojasnila dodeljeno število točk tožnikovemu projektu – 318 točk. Po presoji sodišča je povsem utemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da izpodbijane odločbe ni možno preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je že iz tega razloga izpodbijano odločbo potrebno odpraviti.1

14. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča glede pravil postopka (četrti odstavek tega člena ZUS-1).

15. Sodišče se ni opredeljevalo do ostalih tožbenih ugovorov, ker je bilo že zaradi predhodno navedenih razlogov izpodbijano odločbo potrebno odpraviti.

16. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožniku priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, torej skupaj 347,70 EUR, ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Glej tudi sodbe Upravnega sodišča RS, I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018, I U 568/2020 z dne 11. 5. 2021 in U 526/2020 z dne 6. 7. 2021.