Jedro

Tožena stranka je (tudi) s predložitvijo nepopolno izpolnjenega obrazca zadostila formalnim zahtevam za odločanje o njenem predlogu po tretjem odstavku 12. člena ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo.

2. Zoper sklep se je brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožena stranka, ki je pritožbenemu sodišču smiselno predlagala spremembo sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri presojanju izpolnjenosti materialnopravnih predpostavk utemeljenosti predloga za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks (v nadaljevanju predlog) upošteva sodišče premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe (peti odstavek 11. člena ZST-1), ki ga predlagateljica izkaže z izjavo o premoženjskem stanju (v nadaljevanju izjava) kot obligatorno sestavino predloga (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Izjava v primeru pravne osebe vsebuje zlasti podatke o njenem premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

5. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je sodišče prve stopnje toženo stranko s sklepom z dne 11. 2. 2015 (r. št. 19) pozvalo k dopolnitvi nepopolnega predloga, tako da predloži izjavo iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, skladno s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (v nadaljevanju pravilnik), in jo hkrati poučilo, da bo predlog zavrglo, če v roku ne bo dopolnjen z izjavo. V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, da obliko in vsebino obrazca izjave ureja pravilnik in toženo stranko z natančno navedbo spletne strani, na kateri je dostopen pravilnik, napotilo k njegovemu ogledu. Na tak način jo je poučilo tako o formalnih pogojih odločanja o predlogu, kot tudi opozorilo, naj bo pozorna na vsebino izjave. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje tožene stranke ni pozvalo k odpravi nepopolnosti oziroma da bi jo moralo (ponovno) pozivati k odpravi nepopolnosti. Ob izrecnem pouku glede vsebine izjave in napotitvi na navodila k izpolnjevanju izjave, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na nevednost v zvezi z obveznostjo izpolniti izjavo v delu, ki se nanaša na materialno stanje vlagatelja – pravne osebe (IV. točka izjave). Sodišče se o zatrjevanih materialnopravnih predpostavkah pravne dobrote taksne oprostitve prepriča ravno na podlagi konkretiziranih podatkov, ki jih stranka (pod materialno in kazensko odgovornostjo) poda v izjavi: 1) o zatrjevanem neobstoju premoženja na podlagi podatkov o aktivi (IV.A točka izjave) in pasivi bilance stanja (IV.B točka izjave) iz zadnjega letnega poročila, 2) o dejanskem neposlovanju s podatkom o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja (IV.C točka izjave) in bilančnem dobičku/ izgubi (IV.Č točka izjave) iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila, 3) odsotnost prilivov na transakcijski račun pa izhaja iz IV.D točke izjave.

6. Zmotna pa je ocena sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s tem, ko je predložila pomanjkljivo izpolnjeno izjavo, vložila nepopolno vlogo. Tožena stranka je (tudi) s predložitvijo nepopolno izpolnjenega obrazca zadostila formalnim zahtevam za odločanje o njenem predlogu po tretjem odstavku 12. člena ZST-1, ni pa zmogla trditvenega in dokaznega bremena glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1.(1) Sodišče prve stopnje bi v konkretnem primeru postopalo materialnopravno pravilno, če bi v zadevi meritorno odločilo in zaradi neutemeljenosti predlog tožene stranke zavrnilo.

7. Ne glede na to, da je uradni preizkus izpodbijanega sklepa pokazal na zmotno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 366. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Tako odločitev sodišča druge stopnje narekuje prepoved spremembe odločitve v škodo pritožnice, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP v zvezi z prvim odstavkom 366. členom ZPP).(2)

8. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena ZPP je o predmetni zadevi odločal sodnik posameznik.

Op. št. (1): Tako tudi sklep VSL I Cpg 547/2010 z dne 6. 5. 2010. Op. št. (2): V konkretnem primeru je zavrženje predloga za toženo stranko ugodnejše kot zavrnilni sklep.